Zanima me, če bi bil kdo od bodočih posvojiteljev priprvljen sprejeti novorojenčka z downovim sindromom, ki bi se mu starši odpovedali?
Bi ga lahko imeli enako radi kot zdravega otroka, se žrtvovali zanj, bili z njim potrpežljivi …

Velana

Težko vprašanje. Mislim, da za realne odgovor se moraš znajti v konkretni situaciji.
Ne glede na to ali gre za biološke starše ali posvojitelje si verjetno vsak želi zdravega otroka. Razlika je pa v tem da so biološki starši postavljeni pred dejstvo in v takih situacijah ponavadi ugotovimo, da smo veliko bolj ”sposobni” kot smo mislili. Posvojitelji pa imajo možnost odločitve.

Sama odkrito povedano ne vem, če bi si upala posvojit otrok s posebnimi potrebami. Verjetno bi bil strah močnejši od želje po starševstvu. Istočasno pa ne vem kako bi se odločila, če bi otroka videla. En pogled, nasmešek, kretnja lahko namreč spremenijo marsikaj.

Občudujem pa vse posvojitelje kjer ljubezen premaga strah in posvojijo otroka s pp. To so zame res ljudje vredni občudovanja.