Besnenje – obupana
Malimuc nikaor ni grozna oseba. Je ena izmed najbolj prijaznih oseb, ki jih poznam vendar je prav v tem zanka….vse ženske v njeni družini so pijazne in nobana v bistvu ne pove svojega mnenja dokler ne poči film. Je pa res, da so ji njeni ves čas (in ji še) govorili, da je grozna oseba. S to zadevo se v bistvu borim, druga plat pa je njen negativen pristop….namreč ima politiko, da je bolje biti pesimist v osnovi, da potem nisi razočaram.
jaz samo ene malenkosti ne razumem. zakaj vidva pucata svoje probleme preko foruma in jih ne rešujeta doma?
saj vem, da več ljudi več ve, ampak partnerja imata, običajno, svojo intimno in ne javno komunikacijo.
ako vama pa tako godi in upata, da bosta tako rešila vajin problem- pa veliko sreče.
aja, pa eno osnovno stvar si spregledal. to, da ti delaš 12 ur v službi, je velika obremenitev. nikakor pa tega ne smeš in ne moreš enačiti z delom za in v družini.
kapitalizem je res en velik šmorn- mi ga pa sprejemamo ali mu ne dovolimo, da nas posrka. ne glede na denar in občutek moči, ki ga daje.
lp
Hja…naslednji korak je je profesionalna pomoč in zaradi tega sva se odločila, da je potrebno dobiti še vsaj mnenje oziroma včasih odgovori na te zadeve tudi, gospod in šole za čustveno inteligenco.. V primeru, da bi tole zadevo lahko razčistila doma potem se verjetno ne bi ukvarjali s tole zadevo tukaj. Sploh pa ne odobravam tipične slovenske miselnosti – “samo da ne bodo vedei sosedi”. V osnovi, bodo to da nama ni uspelo vedeli vsi, najbližjim pa je verjetno jasno, da nekaj škripa. Torej zakaj si zatiskati oči in se delati, da nihče ne opazi ničesar.
No in kljub vsemu, če bi že želel, da s prtom ne kažejo za nama je forum v osnovi anonimna zadeva, vsekakor pa je glede na najine časovne zmožnosti bolje najprej poskusiti tukaj, kakor takoj dirjati k svetovalcu in mu za zadevom ki jo lahko urediva sama še plačujeva.
In le kdo bi si misli, da je življenje tako cinično…tudi spoznala sva se preko interneta. );
‘KAr se tiče razdelitve dela. Ob najinem zadnjem pogovoru, sva ugotovila, da jaz delam 12 ur v službi in mali moc 12 vse skupaj. torej bi lahko rekel, da je to nekako pravično razdeljeno.’
Eno vprašanje: Pa sta se o taki razdelitvi vnaprej dogovorila ali si jo ti kar določil in se zdaj dobro počutiš, ker si svoji lahko tudi pokazal, da je pravična?
Moj komentar: morda se takole na daleč to res zdi pravična razdelitev, a samo po številu ur. Delanje kariere v mednarodnem podjetju je zagotovo razburljivo in dobro plačano delo, medtem ko furanje gospodinjstva z vedno enakimi enoličnimi opravili, ki niti niso preveč cenjena, to zagotovo ni. Lahko razumem, da tebi to ustreza. Težje pa razumem, da bi tvoji ženski to lahko ustrezalo. Oba imata otroka, in spodobilo bi se, da se tudi ti z njim ukvarjaš, ne pa da cele dneve visiš v službi in delaš kariero. Sebično, skrajno sebično, če je tvoja ženska v stiski, ti pa se takole obnašaš.
Mimogrede, poznam kar nekaj poklicno zelo uspešnih moških, ki jim ni potrebno viseti po cele dneve v službi.
Po drugi strani pa tudi kakšnega ne preveč bogatega človeka, ki mu ni bilo žal denarja za družinskega terapevta, če je bila situacija doma v krizi.
Se zgodi, da nekateri spregledajo na forumih, drugi ob knjigi ali na tečaju, tretji s pomočjo hude bolezni, taeni pa šele na onem svetu. Saj ko se človek začne zavedat, da je on sam tisti, ki z lastnim poseganjem ustvarja atmosfero okrog sebe, takrat je svoje ravnanje zmožen tudi preseči. Potem išče in z dovolj volje tudi najde poti, ki ga popeljejo iz ustaljenega načina reagiranja, iz začaranega kroga v nove tirnice. Navadno to ni lahko, ker se nas stara navada res rada drži kot železna srajca. Ampak če nas je ravno ta srajca že dovolj ožulila, smo jo končno enkrat le pripravljeni sleči. Dobro je, da se pozanimamo tudi za teoretična izkodišča lastnih utečenih vzorcev obnašanja, ker tako lažje razumemo, kaj si povzročamo in zaradi česa se nam kaj dogaja, in zato lažje stopimo v primernejše odzive. V ta namen poiščemo literaturo ali obiščemo delavnice, tečaje, šole…. Skratka, na področju, kjer nas starši niso znali vzgojit, se moramo, razvajeni kot smo, potrudit kasneje v življenju.
Če te daje bes, pomeni, da imaš na razpolago veliko količino energije, za razliko od apatičnih in depresivnih ljudi. Energija samo je! Kvaliteto ji daje vsak človek sam – s hotenji in željami, s čustvi in razmišljanjem. Ko pride bes na svetlo, ga opaziš, ga prepoznaš in ga pri ustrezni količini uspeš kontrolirat. Saj ti uspeva, z več in več prakse ti bo še bolj uspevalo, ti samo vadi in verjemi vase! Ko še ne vemo, kako z izbruhi ravnati, leti vsevprek kot orkan, ki za seboj pusti žalostni pogled na razdejane odnose, na ranjene otroške dušice, ki čisto vse čutijo, ne glede na njihovo odsotnost ob ujmi. Žal, tako gredo te stvari, ker na energijskem (vzročnem) nivoju na tej stopnji zavedanja ne moremo nič skriti. Ob tem ko se učimo obvladovanja in usmerjanja energij, se nam meja zavedanja počasi pomika vse globlje, tako da vzpostavljamo sposobnost predelave, tj. transformiranja enega čustva v drugo. To je že korak naprej in pomeni, da bomo vsak hip imeli vajeti lastnih akcij in reakcij v svojih rokah. Tako se bližamo čustveni zrelosti, ko ne bomo okolju nič več v škodo, ampak samo v korist. Tudi to ti bo kristalno jasno, kaj početi z viškom energije, kako načrtovati domače delo… pa še nekaj prinese zrelost s seboj, razlikovanje med bistvenim in nebistvenim v življenju. Takrat na muhe ne boš več streljala s topom, a ne?
Ja…tole moje visenje v službi je trenutna situacija, kar se pa tiče da bi mi bilo škoda denarja..dokler verjamem, da lahko te zadeva rešiva na drugačen način ne bom hodil k terapevtu…namreč imam se za dovolj zrelo osebo, da lahko to rešiva sama. Dokler se mi oziroma se nama ne bo zdelo potrebno, najbrž ne bova šla kiskat profesionalne pomoči.
Vendar ker tukaj nekako čutim pristransko komentiranje, ki mi nekako ne deluje nepristransko se bova z drago resnično morala napotiti k profesionalcu, ki je verjento plačan tudi zato, da ni pristranski. Celotna zadeva je očitno res preveč kompleksna za forum in v osnovi mi je žal, da sem se sploh oglasil oziroma, da sem prosil drago naj se za pomoč obrne na forum…
Hvala pa vseeno.
oj!
ja, prav imaš. na tem in verjetno tudi ostalih forumih, lahko dobiš samo subjektivna mnenja. poglede ljudi, ki lahko dajejo mnenje na osnovi svojih izkušenj in premišljanj.
sem pa opazil, da tvoja draga več ne komunicira tukaj, odkar si se ti oglasil.
upam, da si je ustvarila svoje mnenje, tako kot si si ga ti in nam ga sporočil.
veliko ljubezni vama želim
lp