Pozdravljeni!
Najprej eno teoretično vprašanje, upam da boste znali odgovoriti. V članku dr.Srdjana Novakoovića o tumorskih označevalcih sem prebrala, da lahko povišana vrednost feritina (uvrščen v skupino posebnih serumskih proteinov) opazimo pri bolnikih z levkemijo, rakom pljuč, jeter ter prostate. Ali je ta vrednost zvišana tudi ob benigni hiperplaziji prostate?

Pa še to, ali se benigno hiperplazijo in maligno spremembo prostate lahko loči med cistoskopijo, ali je zato potrebne rektalni pregled?

Očetu so ugotovili benigno hiperplazijo, spremljamo tudi PSA. Cut off je v tem laboratoriju, kjer opravlja preiskave 4,00. Njegova vrednost je v nekaj mesecih narasla iz 3,4 na 3,67, kar se meni zdi veliko, sploh glede na to, da se približuje mejni vrednosti. Kaj menite?

Spoštovani!

V krvi lahko izmerimo koncentracijo na tisoče parametrov, ki jih v svojih disertacijah in raziskovalnih delih nato povezujemo z raznimi boleznimi. To je teorija. Praksa je nekaj drugega. V praksi pri prostati (rakavi ali nerakavi) feritina ne uporabljamo, saj se zaenkrat ni pokazalo, da bi karkoli doprinesel k že uveljavljenim označevalcem. Seveda pa feritin izmeri skoraj vsak laboratorij, v povezavi s slabokrvnostjo.

Rektalni pregled (prst v črevo) napravi vsak zdravnik mimogrede kjerkoli, kadarkoli. Cistoskopija je preiskava, kjer pregledamo mehur in sečnico, za to je potreben poseben prostor, priprava, je boleče… Nobena od teh preiskav ne pove z gotovostjo, ali gre za raka prostate ali ne. To pove samo odvzem vzorcev – najpogosteje tako imenovana biopsija prostate – transrektalna biopsija prostate – torej v črevo ne damo prsta (kot pri rektalnem pregledu), temveč ultrazvočno sondo in 12x zbodemo – odvzamemo vzroce, jih pošljemo v patološki laboratorij in po cca. 2 tednih prejmemo izvid – je rak ali ga ni.

Pri PSA med 3 in 10 je enako tveganje za prisotnost raka prostate, približno 33%. Kaj več bi lahko svetoval, če bi podali vrednost razmerja prostega proti celokupnemu PSA (to pa je označevalec, ki ga je vsekakor smiselno izmeriti v vašem primeru in ga pravtako določa večina laboratorijev). “Mejna vrednost” PSA ne pomeni nič. Povsem enako tveganje za raka prostate je pri PSA 3.4 ali 4.4. Nekje pač moramo postaviti mejo – eni jo imajo na 3, eni na 4 – laboratorij pa mora podati enako vrednost ne glede na to, kaj ima za “mejo” – to ni enako kot izvid urina, kjer ima vsak laboratorij svojo mejo – pri meritvi PSA je tako kot pri meritvi sladkorja – vsak laboratorij mora podati natančno vrednost iz vzroca, to ni podvrženo neki lokalni meji (kot je npr. pri analizi urina).
PSA niha – če ga določite danes, pa čez 3 mesece, pa spet čez 3 mesece, se neredko zgodi, da gre enkrat malo gor, drugič pa malo dol.
Pri odločitvi za biopsijo prostate je vprašanje tudi starost bolnika (pri nekom, ki je star 80 let, bomo čakali do PSA npr. 6, pri nekom, ki je star 50, bomo biopsijo opravili pri PSA 3. Pa izvid rektalnega pregleda (=pretipanja) prostate – če je ta izvid sumljiv, bomo predlagali biopsijo tudi, če je PSA 1.
Vsekakor pa drži, da v kolikor PSA narašča, je smiselno določiti še PSA free, izračunati PSA free/total in nato razmisliti o biopsji prostate, sploh če bo indeks pod 18% ali če bi PSA naraščal hitreje kot 0,75 ng/ml/leto.

Lepo pozdravljeni!