Beli višavski terier
Določene ženske porabijo samo za parfum 100-200€,pa še obleke in čevlje in frizer pa pediker… Ampak ali je to življensko pomembno? Moja ima edini stršek mandljevo olje za tuširanje, pa čudovito diši. Ne hodi k pedikerju, kozmetičarki in ne vem kam še. Sedaj samo še čakam, da izvem, da je nora ali pa jaz ne skrbim primerno zanjo:(
Tako lahko vi za svoje pse kupujete kar hočete, to ne počente ker bi pes to potreboval ampak za hrano svojega ega…
Naša Kala je redno cepljena, dobi ampulo proti zunanjim zajedalcem in to bo počasi vse, pa se ji nikjer ne vidi, da ji manjkajo damske predloge in nen vem kaj še…
Če je zdrava imamo pa srečo kaj? Tudi hipohonder je zdrav pa je durh pri zdravniku in vse ga boli, pa te tabletke..take in drugačne….
Nima smisla prepričevati prepričanih. Jaz vem, da nobeni moji živali nič potrebnega za dobro življenje ne manjka
No, tudi mi se resno zanimamo za nakup tega kužka in se že pripravljamo na njegov prihod v naš dom. Sama si ga želim že od otroštva in zdaj je končno nastopil čas, da si lahko željo izpolnim.
In ker se je že vnela debata o cenah (kot s spletnih strani raznih slovenskih vzrediteljev razberem so vanjo – poleg kužka seveda – vključeni tudi vsa prva cepljenja, “čipiranje”, dokumentacija in potni list, pa menda – no vsaj upam – tudi odgovori na vsa vprašanja glede nege in skrbi za novega družinskega člana), bi rada vedela, koliko je pravzaprav treba zanj v tem primeru odšteti, ker to pa nikjer ne piše.
Če tega (velja za gospo oz. gospodično iz psarne McKruster) ne želite napisati tukaj na forumu, bi vas prosila, če se mi lahko oglasite na [email protected]
Poznam bivše lastnike, ki so v Škofji Loki kupili višavskega terierja (z rodovnikom), samčka pri katerem je bila diagnosticirana akantoza, ter s tem posledično kup drugih zdravstvenih težav. V 6-ih letih so za kužka porabili celo bogastvo, na koncu pa so se vseeno morali odločiti za evtanazijo. Poznam pa poleg tega še nekaj drugih primerov hudih alergikov pa so ravno tako rodovniški.
Se pravi da rodovnik ni garancija, da dobiš zdravo žival, temveč je garancija samo za to da bo pes ko odraste res to kar si si kupil.
Zanima me zakaj se psom oz. psicam z dednimi boleznimi ne odvzame vzrejnega dovoljenja?
Je bilo komu že odvzeto vzrejno dovoljenje? (še nisem slišal za tak primer)
Pa še to ali je pes, ki ne zna naskočiti psice sploh primeren za nadaljno vzrejo???
Za tak postopek mora poskrbeti lastnik bolne živali. Se pravi, da je treba bolezen diagnosticirati in tudi dokazati, da je res dedno pogojena. Nato lahko sprožiš postopek, to pomeni, obvestiš vzrejno komisijo, pristojni pasemski klub ipd.
Tak primer je bil npr. pri psici – mami enega mojih, žal, že pokojnih psov.
Žal pa lastniki bolnih psov tega mnogokrat ne sprožijo, nekateri vzreditelji pa tudi niso toliko humani, da bi take pse sami izločali iz vzreje…
Rizibizi – Pri nas stanejo mladiči 800 eur.
1. Kaj se tiče bolezni, ja ob dokazanih dednih boleznih so že bila odvzeta vzrejna dovoljenja, če komisija sploh za to izve. Poznam jaz par primerov, ko niso lastniki niti vzreditelja obvestili, kaj šele koga drugega, po forumih so pa pljuvali. Je pa tako, alergija recimo se lahko pojavi, samo več kot to, da so starši res zdravi za nekaj generacij nazaj, pač ne moreš naredit, garancije ni nikoli. S tem da alergije so problematična stvar…recimo v linijah, ki jih vzrejam jaz, jih praktično ni, v določenih drugih pa so. Tukaj so pa razlike med samimi rodovniškimi, tu pridemo do točke ko pač ni samo rodovnik ali ne, ampak tudi poglobljeno kdo je kakšen vzreditelj in katere linije vzreja. Tudi v rodovniških imamo pač slabo kvaliteto, solidno kvaliteto in zelo dobro kvaliteto. Je pa pri rodovniških neprimerno manj alergij kot pri nerodovniških, sploh pri višavcih. Se pa lahko včasih zgodi, da pride od samca ali psice, ki sta mela že več legel, pa na določeno število mladičev tudi kakšen s težavami, je pa to nekaj drugega kot to, da imajo cele linije težave z določeno boleznijo. Jaz moram potrkat, do sedaj še noben od naših mladičev nima nikakršnih zdravstvenih težav in upamo, da bo tako tudi naprej, zato se trudimo in zato vzrejamo, da bodo mladiči tipični in zdravi.
2. Pes, ki ne zna parit naravno po pravilih FCI ni primeren za vzrejo in bi moral dobiti vzrejno prepoved. Drugo pa je, če pes sicer zna parit naravno, pa se v določenih primerih iz različnih razlogov pari umetno, to pa je dovoljeno.
Rizibizi – jaz vem recimo za šetladske ovčarje, ki so dokaj redka pasma pri nas in jih imajo pri nas skrbni vzreditelji, ki jim bi jaz zaupala – so imeli mladiče po 700 €, glede na to, da so psi pri preprodajalcu rejeni v slabih pogojih brez garancije, da so vsaj čistokrvni in cepljeni res tako kot je treba po ceni 350 €, se mi to ne zdi pretirano … nasploh pa so psi po cca do 1000 €, jaz bom vedno dala toliko zanj, pa čeprav nisem niti med srednje plačanimi v naši državi …
Ja glede na ceno,vse vzrejne preglede in tako opevano humanost bi moral biti vsak vzreditelj toliko pošten, da bi sam javil na KZS, da določen pes oz. psica nista primerna za nadaljno vzrejo zdravih mladičev, saj se nas upam večina odloči za nakup psa z rodovnikom predvsem iz tega razloga, ker naj bi bili rodovniški psi zdravi ter dosegajo standar določen pri FCI. No pa se mi vseeno vse bolj zdi, da je ipak denar sveta vladar. Tole s 5000€ za zdravega hišnega ljubljenčka, ki ga ne bomo razstavljali je pa hudo pretirano, saj za malega psa brez nepredvidenih stroškov s tem da je super premium hrano, obiskuje agility ali šolanje ter razni dodatki ne presežejo 120€ na mesec.
Nanook rodovnik bi moral biti garancija, saj naj bi vzreditelji vzrejali le pse in psice, ki so za to primerni in ne prenašajo hib in dednih bolezni na mladiče. Kaj po tvojem ne gre ravno tu za selekcijo? Kaj naj bi po tvojem potem rodovniške pse plačali dražje zgolj zaradi papirja, ki ti pove samo to kdo so predniki, psa za katerega si se odločil kupiti?
PeterPan…pes živi (vsaj višavec) v povprečju enih 15 let, pa deli 5000 eur s 180 meseci, pa boš videl, da je mesečni strošek v povprečju 27,77 eur…pa da so to res minimalni stroški.
Pes je živo bitje in pri psu ne moreš nikoli garantirat nič, na žalost, saj niso umetno narejeni v epruveti. Ti lahko dokaj preprečiš najpogostejše težave, tiste, ki se dajo obvladat, recimo pri višavcih je takšna CMO, ki smo jo dodobra izkoreninili, pa lahko preprečiš gluhosti, PRA, slabe kolke in pogačice. Skratka so stvari, ki se dajo, vsega pa vedno ne moreš in sploh pa ne moreš garantirat, žal. Jaz bi tudi z veseljem nekomu garantirala, da bo vse vredu, pa če sem fer in odkrita do kupca mladiča mu povem da ne morem, lahko mu pa zagotovim, da sem naredila vse kar je možno, da bi takšne stvari preprečila.
PeterPan od kje tebi 5000eur? In še enkrat, če bi rad garancijo, kupi kaj neživega.
O rodovniku, nakupu psa, piše tule: http://www.mojpes.net/modules/news/index.php?storytopic=127&storynum=5 Podtikanj ne maram, zato nanje ne bom niti odgovorila.
Nanook tole o podtikanju ne razumem najbolje.
McKruster govorim o tem, da je z izločanjem slabih vzrejnih živali ter testeranjem le teh manjša možnost, da bi se v leglu redno pojavljali problemi pri mladičih, če pa do tega prihaja bi moral vzreditelj o tem obvestiti KZS!
Sem pa absolutno za nakup rodovniških psov, saj je kljub vsemu manjša možnost, da dobiš mačka v žaklju.
Še vedno ne razumem tole o podtikanju. Kaj si ena tistih rejcev, ki brezvestno pari in vzreja pse kljub temu, da se v leglu redno pojavljajo mladiči z dednimi boleznimi, pa tega ne prijaviš?
Sicer pa kolikor vem, ljudje ki se odločijo za vzrejo psov, ne kupujejo mladičev starih 9 tednov ampak starejše pse.
Edi si končno dojel, ne? Cene so za vse mladiče v istem leglu enake, saj je imel vzreditelj z njimi popolnoma enake stroške.
Cene rodovniških mladičev niso takšne zaradi zaslužka in pohlepa (kot pri “čistokrvnih brez rodovnika”), vendar zaradi dejanskih stroškov legla.
Je pa res, da so vzreditelji takšni in drugačni, nekateri si pač ne zaslužijo tega naziva. Tu se strinjam z Nan – če opazite kaj takega – PRIJAVITE.
Kako pa ti veš koliko stroškov je imel vzreditelj z določenim leglom? Kaj pa če so bili zapleti, mladički na antibiotikih, podkožnih infuzijah (seveda izven delovnega časa ambulante)…
Kaj točno si ti predstavljaš pod kvaliteto legla?
1. Mladič je lahko še tako zelo perspektiven, ko pa gre v nov dom, ga novi lastniki kljub ambicijam ne znajo pravilno pripravljati na razstave (šolanje, prehrana, sprehodi…), tako na razstavah nima nekih pretiranih uspehov.
2. Še tako zelo super paritvena kombinacija še ne zagotavlja show quality mladičev.
3. Pri določenih pasmah se šele pri starosti okrog 6 mesecev zagotovo lahko govori o kakovosti mladičev, mladiči pa gredo v nove domove pri starosti 2 mesecev.
…
Edi, na kupcu je, da potem naredi “selekcijo” med vzreditelji. Seveda niso vsi v leglu iste cene oz. odvisno od vzreditelja. Pri dveh od “mojih” treh pasem so cene mladicev v leglih vcasih razlicne (show/pet), za tretjo pa ne vem tocno, ce delajo razlike. In ja, seveda se sigurno kateri slepajo na cenah bolj kvalitetnih. Se pac ustvari neka fama koliko dolocena pasma stane in se po tej ceni potem proda vse od A do znj kvalitete.
Ne vem, sicer pa tu ni mišljeno nekih ekstremov…cene so pa take kot bi vsi imeli najmanj 10 obiskov na urgenci ponoči in med prazniki.
Popolnoma zdrav mladič, z točno znanimi karakteristikami za svojo pasmo
Naj enkrat za vselej pojasnim:
NE iščem razstavnega šampiona, nikjer ne piše, da iščem mladička. Lahko je psiček (ali psička, vseeno ) , ki ni primerna za parjenje ali razstave, živalca bo le sebi in nam za družinsko veselje.
Poznam primere, ko je lastniku psička pobegnila in se na cesti sparila s prvim samčkom, lastnik jo je takoj nato odpeljal k pravemu plemenjaku, ki jo je z malce človeške pomoči tudi uspešno naskočil. Rezultat so bili mladiči od dveh očetov, prodani kot pasemski, brez rodovnika. Bolj ko so odraščali manj so bili podobni svoji zlagani pasmi in vse bolj mešancem, a na njihovo srečo so bili podobni neki drugi pasmi. Novi lastniki so bili prepričani, da se je prodajalec zmotil v imenovanju pasme in od takrat so imeli pač psa brez rodovnika neke druge pasme. Ampak mladičkov niso dobili FREE. Plačali so jih pošteno, rejec je bil pred 20 leti celo kinološki sodnik. Sem si pa ustvaril takrat svoje mnenje o takratni slovenski kinologiji, zato me igrice klanov ne zanimajo, želim le zdravega in karakterno primernega psička. Doma že imamo psičko Nemško ovčarko, ki še nikoli ni imela načrtovano še manj pa nenačrtovano leglo, pa marsikdo vpraša, če bo imela mladiče, da bi ga kupil, ker je lepa in v glavi pošlihtan. Ali je to zaradi pasme ali naše vzgoje ne vem, vem le da jo marsikdo občuduje.Pri hiši je vedno spuščena in ne gre sama nikamor z naše parcele, prišleke oblaja in opozori nanje. Ni pa tako agresivna, da bi nas skrbelo, da bo koga ugriznila. Nima nobenih vzrejnih pregledov in ni plemenska psica torej je ne parimo, imamo jo le nam in njej v veselje.