BEDA MAMOGRAFIJE

V osmi številki priloge ONA je avtorica Aleksandra Vidrih napisala v članku » Ne čakajte, da bo prepozno«, pod točko Mamomografija, tudi naslednje, citiram: »metoda resda ni popolna, a je doslej najbolj zanesljiva in je ne more nadomestiti nobena druga.«

Resnica je seveda popolnoma drugačna. Mamografija je dokaj nezanesljiva, preiskave z njo so zaradi stiskanja dojk bolj podobne inkvizicijskim zasliševanjem v šestnajstem stoletju, zaradi sevanja z X žarki pa je tudi nevarna. Ne dvomim, da se avtorica članka pri pristojnih ne bi pozanimala, kako je z diagnostiko za odkrivanje bolezenskih sprememb v dojkah, saj je odlično povzela stališče »uradne medicine«, ki ga zastopajo na Onkološkem Inštitutu v Ljubljani. Presenečajo pa me sporočila, ki jih v javnost, posredno ali neposredno, vztrajno pošiljajo nekateri zdravniki omenjenega inštituta in slovensko združenje Europa Donna. Protagonisti mamografije zaenkrat še niso razkrili, kaj je dejanski smoter projekta, s katerim naj bi v stiskalnice mamografov vsaki dve leti spravili vse slovenske ženske po petdesetem. Je v ozadju res nesebična skrb za zdravje podalpskih državljank ali pa kakšen nov veliki posel povezan z nakupom sodobnih mamografov, ki pa žal še vedno ne morejo odkriti tumorjev manjših od štirih milimetrov. Že slednje pove mnogo o tem, kako zanesljive so naprave, o katerih govorim.

Pomanjkljivosti pri nas tako opevane mamografije tisti, ki z njo delajo, skrbno prikrivajo. V svetu, kjer se je diagnostika dojk z rentgenskimi žarki med prvimi uveljavila (ZDA, Velika Britanija, Nemčija) pa naprave doživljajo vedno pogostejše in energičnejše napade. Če so še pred nekaj leti v njih sodelovale zgolj posamezne ženske aktivistke in neposredno prizadete novinarke, so sedaj glas proti mamografom povzdignile tudi strokovne avtoritete v Northwestern University medical School iz Chicaga, v Medical University v Lublinu in na medicinski fakulteti v La Plati, National University, Argentina. Vedno številčnejši kritiki objavljajo zaključke posameznih raziskav, iz katerih izhaja, da je zanesljivost mamografov precej nižja od 80 odstotkov in pozivajo, da se uvede še tretja, dopolnilna metoda, po možnosti neinvazivna termična detekcija, ki bo temeljila na zaznavanju temperaturnih sprememb v tkivih.

O mamografiji kot samostojni metodi lahko danes že rečemo, da je precej nezanesljiva, zaradi preslikav z X žarki pa tudi sporna. Njena učinkovitost je v veliki meri odvisna od subjektivnih sposobnosti radiološkega inženirja in zdravnika diagnostika. Sevalne doze, kljub temu, da so le minimalne in nižje od letnega povprečja naravnega sevanja, sploh niso nedolžne in se njihovih mutagenih lastnosti in moči ne da zmanjšati, sploh pa ne s stiskanjem dojk, kar pri nas hladnokrvno razlagajo nekateri zdravniki. Za kakšno priložnostno diagnostiko, ne pa znanstveno utemeljeno metodo, pravzaprav gre, še največ pove naslednji podatek. Mamografija, je kot diagnostična metoda za odkrivanje bolezenskih sprememb v dojkah delno uporabna zgolj pri tistih ženskah z dokaj oslabelo mišično in maščobno tkivno strukturo. Ženskam z jedrnatimi ali manjšimi dojkami pa zaenkrat domača medicina ne ponuja nobene druge diagnostične možnosti, kot redno pretipavanje tkiva. V kolikšni meri tovrstna preventivna zdravstvena vzgoja vpliva na avtosugestivno vzpodbujanje karcionomskih bolezni, pa sodobna znanost zaenkrat še ne more odgovoriti.

Matjaž Stare, Šembije

Matjaž Stare, Šembije 52 a, 6253 Knežak
T: 05 788 20 24
Gsm: 040 223 587