Pozdravljeni,
Najprej naj izpostavim svoj velik problem, ki pošteno načenja moje psihično stanje.
Sedim namreč v prazni bančni poslovalnici in skupaj s sodelavci čakam na stranke, ki so včasih vile vrsto do vrat in še skozi. Bil je to užitek v delu, ko si poservisiral vse te stranke. Danes pa samevamo. Palni varčevanj, depozitov, kreditov in drugih produktov, ki jih oblikujejo naši nadrjeni pa so v nebo segajoči. Pričakovanja naših vodilnih so precej nerealna. Nemogoče je sklenit 30 in več varčevalnih produktov mesečno, če nihče ne stopi v banko. Kličemo, pišemo pisma, a odziva ni!
Pomagajte mi, namignite mi, kaj vas kot stranke v vaši bankin najbolj moti? Pa ni pomembno katera banka je,ampak kaj vi kot stranka od vaše banke pričakujete? Kako se odzivate, če vam pošiljajo pisma, vas vabijo v poslovalnici, kličejo po telefonu, vse z enim samim namenom, da bi “prodali” varčevanje, depozit, zavarovanje itd,itd…Ste veseli, da se spomnijo na vas ali vam je vse skupaj odveč, v tej poplavi trženja? Se na pisma in ustna vabila odzovete? S čim bi vas osebno v banko sploh privabili, če ste uporabnik elektronske banke, imate vse položnice na trajnik, vse možne kreditne kartice in ste že zakreditirani? Si bi želeli imeti svojega osebnega bančnika, ki bi “skrbel” za vas oz. vaše finance?
Z veseljem bom dogovere posredovala tudi svojim nadrejenim! Besedičenje tako ali tako ne pomaga več, pogovor z nadrejenim in besedni dvoboj se vedno konča s hladnim tušem po komercialistu.

Lepo vas pozdravljm

Klavdija

Žigica

Nekaj je razlik v poslovanju bank od starih časov:
1. Obrestne mere za varčevanje so (pre)nizke (to je dejstvo)
2. Gospodarska kriza, brezposelnost so zmanjšale varčevanje posameznikov (to govorim na pamet),
3. Obstaja veliko število bank in drugih finančnih posrednikov,
4. Banko poiščemo takrat, ko mi želimo, kar je enostavneje prek elektronskega poslovanja (internet, spletno bančništvo),
5. Osebni bančnik je dobra stvar. Četudi ga potrebuješ le dvakrat letno je lep občutek, če lahko pokličeš po telefonu in se pogovoriš z nekom, ki te vsaj pozna na videz.
6. Nasilnega trženja imamo stranke že polno mero. Vse preveč je bilo “nategov” (ne s strani bank, a delno posledico nosijo tudi banke), trženje s strani lastne banke je bolj dobrodošlo.
7. Kaj me moti najbolj v moji banki; čas njenega poslovanja, ki je tudi v mojem službenem času in zato sem tam fizično le takrat, ko ne gre drugače.
8. Zaposleni v banki pa so za stranke vedno dobrodošli, ko gre za finančno zahtevnejši posel.

Ljudje enostavno ne zaupajo bankam .
Ko sklepaš pogodbo o varčevanju ali vezavi se na drugi strani okenca cedita med in mleko, ko podpišeš pogodbo pa je stanje čisto drugo od obljubljenega.
Veliko stvari je zaradi katerih so ljudje nezadovoljni s banko, visoke provizije, visoke obresti na kratkoročne kredite, visoki stroški upravljanja računa , niski donosi, niske obresti pozitivnega stanja računa na drugi strani pa skoraj 10x večje obresti limita , da o obrestih negativnega limita niti ne govorim, ubogi ljudje, ki zabredejo v negativni limit itd,itd .
To je le nekaj razlogov zakaj so ljudje nezadovoljni, prepričan sem da ima vsak vlagatelj ali lastnik računa nek razlog za nezaupanje do banke !!!