Brez zamere…ampak moje mnenje je, da bi samo slaba mati storila kaj takega!!! Otrok ti zaide na stranpota. In ti? Tega ne morem gledati, raje umrem. Madona!! Če bi ti bilo kaj do svojega sina, bi zbrala ves svoj pogum, vse svoje moči, skratka vse, da bi ga potegnila iz tega. Ampak ne!!! Ti bi raje “rešila” problem tako, da bi se ubila. In prihodnost tvojega sina? Tebi očitno ni mar, raje narediš samomor. Briga te, kaj bo s tvojim sinom!! Oprosti, da ti to rečem, ampak zame si navaden slabič!!

aja travo bi, ker je še ok, kaj “močnejšega” pa ne. me zanima.

Če bo hotela bi lahko, pa nisem.Od enega povlečenega dima trave pa ne verjamem, da bi se navadila. Vedno me je zanimalo, kaj to ljudje čutijo?

Bambina ,ali imaš otroke? nimaš, ker nebi take pisala. Narkomanom starši(kakor berem o tem) ne morejo pomagati.

Seveda lahko. Ne morejo jim pa takrat, kadar so mamice veš čas pri frizerju, očetje pa natepavajo svoje tajnice. Takrat se najstnik razvije površno (obstajajo izjeme, seveda). Prav tako v tisti dobi starši govorijo, kako pridne otroke imajo, ki se očitno potemtakem vzgajajo sami.

Ni toliko odvisno od vzgoje to, če bo drogo poskusil ali ne in se posledično tudi zasvojil. Bolj pomembna je vzgoja pri kasnejšem urgiranju pri prečevanju drog oziroma pri iskanju rešitev, kako priti iz zagate. V kolikor svojega otroka ne vzgajaš z dovoljšno mero, ga ne poznaš. Ergo, ne moreš mu pomagati.

In so seveda starši, ki obupajo že ob najmanjši težavici, in zamahnejo z roko, češ saj tako ne morem nič pomagati. Najlažje je pač tako. Le zakaj bi se trudil, če že vnaprej vem, da je brezupno? Ja, Kemper se strinjam. Takšnega razmišlanja so zmožne puhoglavke, ki jim je važno le, da bo torbica šla skupaj s čevlji, da bodo čevlji šli skupaj z nakitom…
Jovanka, še eno vprašanje. Torej, če bi bil tvoj otrok na smrt bolan, bi prav tako storila samomor? Ali pa je zate to drugače. Predvidevam, da v tem primeru bi mu stala ob strani. Se pravi, da si zgolj ena egoistična rit, in bi v primeru, da bi bil tvoj sin narkoman storila samomor zgolj zato, ker bi te bilo strah, kaj bodo govorili ljudje, in ne zato, ker ga ne bi mogla gledat kako trpi!! Sploh pa, ali si morda že slišala za ozdravljenega narkomana? Naj ti povem, da to ni zgolj mit ali pravljica. Dejansko je možno droge tudi opustiti. Res pa je, da potrebuje imeti ob sebi nekoga, ki mu bo stal ob strani, ga spodbujal, ga držal na kratko če je to potrebno….

Bambina- nisem egoistična rit in vse ostalo kar si napisala. Mojega sina imam rada tako,da me boli celo telo ob enem usranem popravcu, če ga ima.

Kakšna mati sem ti lahko povedo vsi njegovi sošolci in prijatelji,ki jih je vedno polna hiša. V življenju sem dosegla za mene največjo stvar,da s sinom imam lep zdrav odnos poln zaupanja in razumevanja.

Ker mi je prvi otrok umrl na rokah se za tega tako bojim,da se mu kaj ne zgodi,da niti ne spim, ko gre ven. Umiram od straha,da se mu kaj ne zgodi,da se nebi kje stepli(primer z Rožnika).

Na koncu pa še to,da pred drogo imam tak strah ravno zato,ker sem veliko prebrala o tem, pogovarjala se z bratom od sodelavke in ,ko mi je povedal, kaj vse je počel,da je prišel do denarja za drogo- še vedno mislim,da moj otrok nebi zmogel iz tega,ker je slab karakter.

Lahko bi ti pisala, do jutri ampak ,če nimaš svojega otroka- ne moreš razumeti tega.Moji starši so bili do nas otrok bili slabši ,kot krušni starši in sem jaz zaradi tega preveč občutljiva.Pri vseh teh mojih mukah se trudim,da ga vzgojim v vzornega fanta, ki ne bo mamin sinko.Do zdaj mi gre odlično(18 let) edino,kar pri njemu ni ravno pohvalno je , da je preveč dobrega srca.Da bi zaščitil sosolca,ki ga ima zelo rad se javi in dobi cvek-samo zato,da drugi nebi bil vprašan in dobil 4 cvek po vrsti.Lepo te pozdravljam in ne sodi kakšna sem,ker me ne poznaš.

Jovanka, res je, da te ne poznam, ampak sodim te pa lahko. In sicer po tem, kar napišeš. Praviš, da si dobra mati. V redu, ti verjamem. Vseeno pa ne morem razumeti, kakšna mati se vda, preden bi poskušala otroku pomagati iz težav, kakršnekoli že so. Hujše kot so, večji napor zahtevajo.
Kakorkoli že, ne nameravam o tem razpravljati v nedogled. Glede tega imava pač različno mnenje. Pa naj bo tako.
LP!

Bambina- to ,kar sem napisala sem mislila samo za drogo. Z vsako stvarjo se znam spopasti ampak glede droge, na podlagi tega kar sem tukaj prebrala nebi prenesla,da mojega otroka gledam takega.
Veš meni dol visi kaj bi sosedi govorili ali pa kdo drug. Dejstva,da moj otrok tako brezishodno trpi bi me pobralo.

Brezizhodno sem napisala zato, ker sem brala poste od Veteranke in pravi,da, če hočeš otroku,ki se drogira pomagati ga moraš postaviti pred vrata.KAKO bi to naredila?- nemogoče!
Vseeno ti hvala za tvoje mnenje- lepo te pozdravljam

Lep pozdrav,
pa vam malce pišem, kar tako, ker sem zgrožena. Ker so/ste vsi norkomani tako bogi in da vas imamo za razumet. Kako naj pa jaz nekaj razumem? To, da sem na vhodu v hotel na naši obali videla igle, pa nihče ne more nič narediti pravijo. Da, se mi zdi grozno, da majhni otroci hodijo tod mimo in se sprašujejo kaj je pa to?!? Pa boste rekli, da je hotel odgovoren za to, pa ni!! Lahko rečete kar hočete, pa ni!