Sem študent star 21 let. Bom čisto kratek. Živim v družini, ki nas šteje 10 članov družine. Od tega 6 otrok, stari starši in starša. Od svojega otroštva sem spal pri starih starših. Oče je bil do leta 2004 redno zaposlen. Službe ni izgubil po svoji krivdi, pač pa je bil vzrok stečaj podjetja. Čez celo moje otroštvo je imela glavno besedo v naši družini stara mama. Imam skupno gospodinjstvo, skupne sanitarije ipd…Šele do prihoda v srednjo šolo sem dobil svojo sobo oz. polsobo. Stara mama je bila zelo nadzorniška nad mano, tudi ko sem dopolnil 18 let me je stalno nadzirala, kam grem kdaj bom prišel nazaj ipd… V meni se je nabiral vulkan, 5 letne zamere. Do svojih staršev nisem čutil ničesar. S materialnega stališča nisem nikoli bil prikrajšan. Ravno nasprotno, dobil sem pač vse kar dobijo otroci svoje starosti. Oče je večkrat prihajal domov tudi vinjen. Dejstvo, ki ga moram poudariti je to, da se v naši družini spije kar dosti alkoholnih pijač, predvsem vina. Vse te zadeve sem tudi posredoval na pristojni center za socialno delo. Imeli smo različne sestanke in pogovore. Moram poudariti, da se je stanje kar dosti izboljšalo. Omenil, bi še higieno, ki je pri nas katastrofalna. Sam sem bil cca. pol leta v študentskem domu v Ljubljani, s strani cimrov sem dobival stalna opozorila, glede moje higine. Nauk te zgodbe je, ko sem bil v Ljubljani tudi po cca. 2 tedna smo me večkrat klicali, zakaj ne pridem domov, zakaj se nočem oglasiti…Za vse to sem imel tehtne razloge. Sedaj, ko pa sem doma, mi pa govorijo, zakaj ne grem nazaj v Ljubljano in podobno. Sedaj se me pa hočejo znebiti. Jaz osebno jih ne razumem. Dejstvo je, da v naši družini živi veliko različnih generacij iz različnih sistemov. Mislim, da to ni dobro. Prosil bi Vas za kakšen nasvet glede te situacije, kam se lahko obrnem ipd… Sam sem doživel kar dosti že živčnih izpadov, depresije in anksioznosti.

Hvala!

Moj nasvet bi bil,da se poskušaj čimbolj oddaljiti in čimpre osamosvojiti od družine. Že težavne družine so problem, če pa je še alkohol zraven ja pa cel hudir.

Tisto, kar se mi zdi, da je najbolj pomembno da dojameš, da pri vsem skupaj ne gre zate, oni te verjetno niti ne vidijo, ker so tako vpleteni v svoje lastne drame. Zato kar ti govorijo verjetno nima nobene veze s teboj, temveč z njihovimi trenutnimi čustvenimi in drugačnimi stanji. Zato tega, kar ti govorijo, počnejo ali ne počnejo ne jemlji preveč osebno.

Oni so odgovorni zase in morajo svoj svet poštimat tako, kot jim paše ( ali ne paše) in oni so tudi odgovorni za svoje posledice. Ti se čimbolj osredotoči nase.

Razumljivo je, da imaš težave s higieno in verjetno še čim drugim, ker te tega nikoli ni nobeden naučil , niti nisi imel nikjer vzor, da bi se vsaj naučil sam. Zato je najbolj, da postaneš sedaj sam svoj starš in se začneš “vzgajati” sam. Naredi si načrt in ga sledi ( npr. vsak dan tuš, umazane pa čiste stvari narazen, sproti prati….)Zase dostikrat pravim, da sem samovzgojena in da je to včasih razlog, za precej nepredivljiv končni rezultat..:npr. čiščenje stanovanja je zame še danes Velik opravek, vzdrževanje reda pa hujši miselni napor, kot pa samo delo…….:-) Vendar mi je uspelo. Sama sem odraščala v “ugledni” družini, kjer so bili vsi malo trčeni in kjer je bilo tudi veliko tableta in alkohola, sama pa tako zapuščena, da sem se tudi šele v študenskem domu naučila osnov, tudi to kako se pravilno uporablja žlice in vilice, ker se ni nobeden zmenil, da bi me poučil in ker niti nisem bila vredna, da bi dobila kak boljši kos mesa, ki bi ga bi bilo treba tudi razrezat…

Težko je, ker nisi dobil tistega, kar bi moral dobiti ( ljubezni, podpore, učenja…) vendar tako pač je in če se boš s tem preveč ukvarjal boš izgubljal energijo. To raje usmeri v to, da bo od sedaj , ko si ti prevzel vajeti drugače.

V glavnem čim manj se ukvarjaj z njimi ( to ni tvoja dolžnost, niti ni zdravo zate) in čimveč se ukvarjaj sam seboj. Če le lahko poišči kakšnega strokovnjaka terapevta, da ti bo šlo hitreje. Ne zato ,ker bi bil zmešan tudi ti, temveč ker ti bo lažje, če bo ob tebi stal nekdo, ki je nevtralen, ki razume čez kaj si šel ( ni ti bilo lahko) in ki ti lahko pomaga, da boš lažje stopal naprej. Poišči še kakšne ljudi, ki niso iz tvoje družine in se druži z njimi.

In ostani z nami, pa kdaj kakšno rečemo.

GittaAna