Nekateri so odraščali ob babicah, drugi niso imeli te sreče. A vendarle bi za nekatere nauke lahko rekli, da prehajajo iz roda v rod – pa so še vedno aktualni. Se spomnite kakšnega takšnega?

Prva babica (in od nje sem se res veliko naučila):
– Najprej plačaj račune, nato pa kupi, kar potrebuješ, nekaj denarja pa daj zase ali vnuke.
– operi posodo po obedu.
– redno zrači spalni prostor
– grej sobo, v kateri se najbolj zadržuješ (včasih je bila to kuhinja ali dnevni prostor, ne pa vsak v svoji sobi).
– daj v hrano začimbe, ne soli preveč.

druga babica (kar absolutno nisem nikoli poslušala):
– moški ima vedno prav,
– moraš biti urejen za moškega,
– najprej je moški, nato pa ženska,

Edina praktična nasveta, nauka ali karkoli od te babice:
– operi sproti oblačila, ko se posušijo jih takoj zloži. Kar ni treba likat (spodnje perilo, brisače, spodnje majice ipd.), ne likaj.
– razdeli sorodstvu premoženje preden umreš, da se ne bodo prepirali.

Moja nona je bila čudovita in izredno močna ženska.

Sicer je to tudi posledica težkega življenja in izkušenj, ki jih je imela, a najbolj mi je ostalo v spominu to:
“Spoštuj in neguj prijateljske vezi, a najboljši prijatelj bodi sebi, saj se zares in vedno lahko zaneseš le nase.”

Spomnim se tudi, kako mi je vedno govorila o domovini, družini, pripadnosti. A vendar ne za vsako ceno (zgodaj se je ločila, kar je bilo za tisti čas nenavadno, obsojanja vredno.) Povdarjala je, naj nikoli ne pozabim na svojo kri, na korenine, od koder prihajam. Sploh, preden sem šla na kako daljše potovanje..

Ogromno je vedela o naravi, zeliščih, začimbah, vrtu, domačih receptih.. Nekaj modrosti sem odnesla, a sem bila žal takrat premlada, da bi me to res zanimalo..

Nisem odraščala ob babicah, saj je bila ena pokojna v času mojega rojstva, z drugo pa zaradi oddaljenosti starši niso imeli pogostih stikov.

Me je pa veliko tistega, kar dajejo stari starši iz roda v rod, naučila ena mojih učiteljic. Predvsem pa mi je pokazala, da nekatere sanje celo postanejo resničnost – ko verjamemo vanje in jih začnemo uresničevati.

babični nauki :). ja tudi moja babi je bila najbolša. učila me je naj pospravljam za seboj. zmer mi je rekla da ni takšne osebe kot sem jaz… in kar se najbolj spomnim “nogavice zloži takoj ko jih sezuješ,ter jih daj v košaro za prati. nato pa jih daj zopet narazen, tako nimaš nogavic brez para”.
bila je najbolša in tudi bo. nažalost nas je v bolezni zapustila.

moaj babi mi je pomenila veliko več kot mami. nevem zakaj ampak tako je

moja zlata binca mi je nekoč ko je prišla na obisk (prišla je samo 1 x) prinesla tak zelen bombon-mentol, trdi bombon.Vzela ga je iz vrečke (ni mi ponudila vrečke) in mi ga dala….usta so se ji razteglnila v nasmeh, kot da bi mi dala celo vrečko teh bombonov, ampak ne….vrečko je spravila nazaj v torbico z mislijo na še druge vnuke, ki jih mora obiskati…..
Zlata stara baba…..

Včasih, ko sem bil še v mladostnih letih in ko se mi zdelo, da me je doletelo več težav v življenju, kot jih lahko en človek naenkrat reši, sem ji pojamral. Pa je enkrat rekla; S problemi je tako, kot z desetimi leskovimi palicami za prst debelimi – če jih poskušaš zlomiti vse naenkrat, ne gre; eno po eno pa zlomiš zlahka.

Tega preprostega per partes se poslužujem še vedno in deluje.