danes je umrla moja draga babica…. pred letom dni je umrl dedek( njen mož) , sedaj pa še ona..ne morem verjet, da sedaj nimam več nobenega od starih staršev…res je hudo, ko izgubiš še zadnjo osebo, ki ti pomeni vse na tem svetu..

Moje sožalje.

Moje sožalje.

Saraaaa moje sožalje.
Babica ni rabila dolgo živeti brez dedka, hitro se mu je pridružila. Tebi, ki ostajaš, pa je težko.
Upam, da ni ravno tako kot si napisala, “ko izgubiš še zadnjo osebo, ki ti pomeni vse na tem svetu…” in da ti je še ostal kdo, ki ga imaš rada iz vsega srca.
Drži se, lep pozdrav.

Moje sožalje.

Iskreno sožalje.

Draga Saraaa,iskreno sozalje.Razumem te,saj je meni lansko leto(12.7.) tudi umrla babica,moja dobra “mama stara”-tako sem jo klicala.Bila mi je vse na svetu,bili sva si najblizje,ona je bila tista,ki sem ji lahko vse zaupala in mi je brez ocitkov znala svetovati,samo njej sem se lahko potozila,ko sem v soli dobila slabo oceno in me je bilo strah povedati moji mami,vedno je nasla pravo besedo zame.Ja,in vedno me je zagovarjala,ko sem kaj uspicila kot otrok,pravzaprav se ne da opisati z besedami njene ljubezni.Pa kasneje,ko sem pricakovala otrocicka-ona je prva izvedela,da bom postala mama,saj pravim,njej sem pa res lahko vse zaupala.Boli me,ker vem,da me je imela najraje.Najbolj pa me boli,da sem pred malo vec kot tremi leti z druzino odpotovala v tujino in nato sva se bolj poredko videli.Se danes se spominjam,kako mi je pred odhodom dejala,naj ostanem doma,saj jo v srcu tako boli,ko se spomni,da se ne bova vec tako pogosto videli….To me najbolj boli.Ko bi lahko vrnila cas nazaj,bi vedno ostala pri njej,tako bi nadoknadila tisti izgubljen cas,ko nisva bili skupaj.Zal je lani zbolela,odpovedale so ji ledvice in zadnje mesece je bila skoraj ves cas v bolnisnici.Hvala Bogu mi je bilo dano,da sem lahko zadnje trenutke prezivljala z njo,jaz sem bila zadnja,ki je z njo govorila,preden je oci zaprla za vedno.Se danes se spominjam,kako sem zvecer odhajala iz bolnisnice,vsa srecna,ker sem imela obcutek,da ji gre na bolje,govorili sva o marsicem,omenila sem ji tudi,da se ne nameravam vec vrniti v tujino in da bova odslej vec skupaj.Kako je bila srecna,ko sem ji to rekla.Kako se je nasmehnila…Zal je naslednje jutro ob zori umrla….Nisem mogla verjeti,pa take lepe nacrte sva imeli.Spominjam se,da sem takrat svoji mami dejala:”mama,sele danes vem,kako je zivljenje kruto..”da,sele pri svojih 27-letih sem razumela ta stavek,ki sem ga prej ze velikokrat slisala od ljudi. Sedaj sem spet v tujini,ja,po njeni smrti sem se vrnila sem,da bi mi bilo lazje,a mi ni.Lahko grem tudi na konec sveta,pa bo vseeno bolelo-to sedaj vem.Ampak se tolazim s tem,da moja stara mama se naprej zivi,da je sedaj nekje srecna,vcasih,oziroma pogosto zaprem oci in si predstavljam,da se pogovarjam z njo in mi je lazje.Zares.Vsak vecer,preden zaspim ji zazelim lahko noc in ji povem,da jo imam rada.Verjamem,da je vedno z mano in pazi na mene. Draga Saraaa,zivljenje gre naprej,tvoja babica bi zelela,da tudi ti zivis naprej in da si srecna.Vem,da ni lahko,ampak cas celi rane.Bos videla.Zelim ti vse dobro v zivljenju…..Lep pozdrav