Korona kriza nam je odprla veliko novih, nepoznanih situacij, tudi skrbi, težav, stisk in ostalega, kar do sedaj nismo poznali. Predvsem pa razmišljanje o odnosih. Sama sem pred kratkim prebrala lepo otroško knjigico/slikanico, ki pa je v resnici namenjena vsem generacijam: starim staršem, staršem in otrokom. Avtorica Petra Boh se je tenkočutno lotila težke, a zelo nežne in boleče teme: demence. Pravzaprav je to knjiga o odnosih. Tistih, ki se spreminjajo zaradi bolezni, ki pa se pravzaprav nikoli zares ne spremenijo. Ker so osnovani na ljubezni, spoštovanju in zaupanju.
Za odnose je dandanes pravzaprav težak čas. Po eni strani je to čas ločitve generacij, saj se priporoča imeti čim manj stikov med mlajšo in starejšo generacijo zaradi preprečevanja okužb, po drugi strani pa vemo, kako močna so hrepenenja po stiku in povezanosti.
Demenca je težka bolezen, je pravzaprav spremeni celotni organizem, predvsem pa vpliva na vse bližnje odnose. Težko jo je razumeti, še težje jo je razložiti malim otrokom. Knjiga je tukaj dragocena pomoč. Z vami bi rada delila zame najlepši izsek iz knjige: “Babica Marica me zdaj večkrat zamenja za mamico, ko je bila majhna ali pa se ne spomni mojega imena. Vseeno pa mi z nasmehom na ustih kdaj pove kakšen spomin na najine igre na vrtu in kako me je naučila plavati. Še danes je ponosna na ta dosežek. Tudi, če je kdaj težko in je ne razumem, se imava še vedno zelo radi. In tudi če bo babica Marica vse pozabila, je ne bom pozabila jaz.”
Največje zdravilo svojcem, ki se soočajo z demenco starša ali kogarkoli bližnjega, je povezovanje in deljenje svojih izkušenj in prehojenih poti. Vesela bi bila podelitve kakšne dragocene izkušnje ali spomina pri soočanju z demenco.