Azil
OK, bila si tam. Ampak me vseeno zanima, kaj te je prepričalo, da ne verjameš ljudem kot je Daisy? Ki je delala z njo kar nekaj časa? Kako da vsi, ki so kdaj delali pri njej prihajajo do istih sklepov in ugotovitev? Da se je pri vseh ponovila ista zgodba? Da ne verjameš ljudem, ki so se pripravljeni pod svoje trditve podpisati s polnim imenom in priimkom?
Res me zanima, ali imaš za to kake utemljene razloge (razen tega, da ob svojih obiskih nisi opazila ….česa pravzaprav…..da nima ločenih psov in psic, da se psi ne grizejo, da nima mladičkov…? hočem reči, da je take stvari, kot jih opisujejo težko opaziti le ob obisku) ali gre le za to, da nisi pripravljena priznati svoje morebitne zmote?
Toliko pametna, da bi razvozljala tvoje šifre v minuti res nisem, da bi jim pa posvečala več časa, pa ne vidim razloga. To, da se pes šteje za PREDMET tudi vem, bi tudi uporabila v primeru, če bi ta PREDMET koga ugriznil. Ne vem o kakšni rešitvi stvari mi govoriš, ker sem samo mikiju povedala kaj ga lahko čaka, če pa slučajno igraš na karto, koliko sem jaz pobrala živali s ceste ti lahko zagotovim, da če bi jih vsak toliko kot sem jih jaz MM ne bi imela dela, pravzaprav, bi bili psi in mačke v “primankljaju”. Osebno sem namreč uredila nov dom štirim psom pobranim na cesti, trem, ki so jih pripeljali k meni (ker v azilu ni bilo prostora!) in eni psički (breji), ki se je je lastnik naveličal in mi jo je kar na cesti potisnil v roke. Dom sem tudi organizirala najmanj dvajsetim mladim mucam (točnega števila res ne vem več) štiri pa so ostale pri meni, ker so bile že prevelike, da bi jih kdo hotel imeti. Pa še na ptiča kavko ne smem pozabiti, ki so mu moji prijatelji zavarili iz kovinskih profilov kletko 2×2,5 m veliko, ker je bil tako poškodavan, da ni mogel več leteti. Dodati moram še to, da tudi jaz, tako kot MM nisem živali dala vsakemu in se mi je pri enem psu zgodilo, da sem primernega lastnika iskala več kot dva meseca in ti po pravici povem, da mi je bilo vse prej kot lahko, ko je odšel. Te zanima še kaj?
Točno ti bom povedala kaj me na vsej stvari najbolj moti! Predpostavima da se res motim in tega kar pišejo tu med obiski nisem opazila, čeprav mislim, da bi vsaj NEKAJ od tega morala opaziti. No, nadaljujva, moti me to, da se ti ljudje DO ZDAJ, ko je MM pomoč s strani nemškega društva ŽE ZAGOTOVLJENA, niso oglašali. Nikjer nič napisanega o teh strašnih stvareh. Zdaj pa se postavi v kožo enega izmed teh in si predstavljaj, da si ljubiteljica živali, kot ti ljudje to trdijo zase. Po pravici mi povej kolikšen procent napisanih grozot bi se moral zgoditi, da bi šla s svojim poznavanjem razmer v javnost? Mislim, da niti 10% tega kar je napisano. Ti ljudje so pa kar vztrajali in vztrajali … zdaj pa so naenkrat, kot po čudežu lepo zbrani vsi skupaj in vedo za še in še stvari, ki bi bile še najbolj primerne za kakšno ogabno grozljivko in ne za to, za kar jih uporabljajo. TO mi VEČ KOT SMRDI!
Miki, MB zgledni azil tudi ni poskrbel za dva psa (samica in mladič) o katerih jih je obvestilo kar nekaj Studenčanov, da sta zapuščena in to je samo eden izmed primerov, ko vem, da mi ljudje, ki so mi pripovedovali zgodbo NISO lagali. Drugi “primer” je končal pri meni in je bil eden izmed tistih psov za katere v azilu ni bilo prostora in sem o temu pisala že prej!
Če še ne veste, pri nas praktično ni poklica, ki bi bil povezan s kinologijo ozirpma s psmi, razen veterinarjev! Vsi ljudje, ki so šolani na tem področju so sami PROSTOVOLJCI, ki so si ponavadi vse to šolanje plačevali sami ali pa vsaj v okviru nekega društva. Tudi ljudje v azilu in v Društvih proti mučenju živali so prostovoljci in ne vem kaj vam daje pravico, da od njih karkoli zahtevate. Lahko pa jim plačate za odvoz in oskrbo kakšnega psa. Če je vse po predpisih, vam garantiram, da ga bodo prišli iskat. Saj ti ljudje niso prav nič plačani za svoje delo, zato ne vem zakaj mislite, da so oni dolžni karkoli storiti.
Jaz pravim samo hvala bogu da taki ljudje so. Ko smo mi imeli pri sebi nekega psa brez lastnika, ga tudi niso sprejeli k sebi. Pes je bil ves čas pri meni. Vseeno pa so oni našli novega lastnika za tega psa in zato sem jim zelo hvaležna.
Sama sem bila pri Mileni 9.2.2002. Odpeljala sem psa, ki bi brez veterinarske oskrbe verjetno kmalu poginil, tako shiran je bil. Hmmm… ja, da sem dobila psa sem morala krepko lagati… Pri MM sem videla parejnje nemškega ovčarja in manjše mešanke ter pretep cca 30 večjih psov. Nobenega izmed teh dejanj MM ni preprečila in po pretepu je nekaj psov cvilečih odšepalo stran.
Zame je bilo dovolj, da verjamem vsemu povedanemu…