AVTOMAT ZA PEKO KRUHA
jaz imam tudi kenwooda in je super….en ali dva gnetilna kavlja????kolegica ima dva pa pravi da ni ok.
jaz sem že pekla s hoferjevo moko z zamikom….čist ok je ratal!
edino ne pečem tistih kruhov v katere je potrebno dat jajce.se mi zdi da ni glih fino da bi jajce čez noč stalo na toplem, pa tudi v moji knjigici navodil piše da ni priporočljivo.
drugače pa ga jaz uporabljam za kruh, testo za pico in celo marmelado sem že delala v njem….ga ne prodam za noben denar!!! 🙂
BojaMoja, jaz sem tudi iz hoferjeve moke pekla z zamikom, tako da sem zvečer vse naložila v moj hudo star strojček in nastavila uro na zjutraj. Je bil čisto dober kruhek. Le tisti hoferjev za zajtrk nas je malo presenetil, ker je blazno narastel 🙂 moram dat drugič manj kot pol zavitka v mašinco.
Včasih pa aparat uporabim le za mešanje in potem po dodatnem vzhajanju kruh spečem v pečici. Je drugačen 🙂
Aparat sem dobila ob čiščenju neke shrambe, že v letih a še nerabljen. Nekaj časa smo jedli le ta kruh, zdaj kombiniramo. Tistega iz trgovine, pa tega mojega iz aparata in kruhek, ki ga na roke zamesi moj dragi. Vsak je drugačen in prav to je tisto res dobro.
Jaz v aparatu uporabljam suhi kvas, če ne uporabljam že pripravljene moke. Za na roke pa uporabljamo svežega, vendar v slani raztopini. So mojega to naučili na tečaju pri Goljatu. Meni je boljši kot tisti s sladkim kvasom, dalj zdrži, je bolj enakomerno vzhajan, čeprav traje dalj, da ga pripraviš, saj mora raztopina pred dodajanjem moki 6 ur stat.
Se pa spomnim, da sem dolgo nazaj na kulinariki brala,da nekateri tudi kruh v avtomatu delajo na ta način.
Veliko veselja ob peki vsem novim lastnicam aparatkov.
Pozdrav!
Zbodla me je v oči tale hoferjeva mešanica, prosim, če preverite, kaj vse je v njej. Se bojim, da so not dodatki, ki se jim s pečenjem kruha doma ravno skušamo izogibati, no, vsaj jaz. V mislih imam članek o soji, ki je bil 8.1. v Delu in ga prilagam spodaj.
Zato uporabljam polnozrnato, pirino, rženo moko, pa čimmanj dodatkov, morda le malo olja, pa včasih jogurt in seveda semena, kvas, sol.
Pekač imam United, bil najcenejši, pa vseeno brezhibno dela že nekaj let.
Včasih s kakšno moko kruh po receptu ni in ni ratal. Zdaj pa vedno naredim takole: za začetek dam tekočino, dodatke in malo manj moke, po nekaj minutah mešanja pa dotresem toliko moke, da se sprime in loči od posode. Tako kruh vedno rata ne glede na sestavine.
Miranda
Zares varna je le v fermentirani obliki
Dve tretjini predelane hrane vsebuje sojo – Preveč rastlinskih hormonov, ki so v njej, lahko škoduje
DELO Pon 08.01.2007
Za dr. Mika Fitzpatricka se je saga o soji začela čisto v slogu Agathe Christie, z mrtvo papigo. Leta 1991 je na vrata laboratorija v Novi Zelandiji, kjer je delal kot svetovalec toksikolog, potrkal ameriški odvetnik, multimilijonar Richard James. Strastni zbiralec eksotičnih ptic je bil prepričan, da njegove ljubljence ubija sojina hrana. Odkar jo je uvedel, so mnoge poginile, nekateri mladički so se prehitro razvili in postarali ali pa so bili neplodni. »Mislili smo, da se mu meša, vendar je imel veliko denarja in je hotel, da ugotovimo, kaj se dogaja,« pravi Fitzpatrick. Preiskava je trajala več mesecev, rezultati pa niso nič kaj spodbudni.
V laboratoriju so tako ugotovili, da sojino zrnje vsebuje toksine in rastlinske estrogene v takih količinah, da so pri nekaj prostovoljkah povzročili spremembo menstrualnega cikla. Poleg tega se je izkazalo, da lahko poškodujejo ščitnico. James je z lobiranjem dosegel, da so Fitzpatrickove ugotovitve začele resno jemati tudi vlade. Pred petimi leti je britanska vlada sestavila komisijo strokovnjakov za toksičnost hrane in ti so ugotovili, da splošnih zdravstvenih koristi, ki jih pripisujejo soji, ne morejo prav dokazati, nasprotno, določene skupine prebivalstva naj bi bile izpostavljene nevarnosti zaradi velikih odmerkov sojinih proteinov, ki se skrivajo v precejšnjem delu predelane hrane.
Soja v predelani hrani
Več kot 60 odstotkov vse predelane hrane v zahodnem svetu danes vsebuje sojo. Najdemo jo v mešanicah žitnih kosmičev, žitnih ploščicah in piškotih, tortah, sirih, mlečnih desertih, mesnih omakah, rezancih, pecivu, juhah, klobasah, omakah in namazih za kruh. Na sojo na nalepki opozarjajo izrazi, kot so sojina moka, hidrolizirani ali teksturirani rastlinski proteini, proteinski koncentrat, rastlinsko olje, rastlinski steroli ali emulgator lecitin. Številne oblike, v katerih se pojavlja, kažejo, kako pomembna je za živilsko industrijo: povečuje vsebnost beljakovin predelanih mesnih izdelkov in jih sploh popolnoma nadomesti v proizvodih za vegetarijance. Preprečuje, da bi se industrijski kruh sesedel, in pecivu pomaga obdržati vodo. Kot emulgator pomaga mešati vodo in olje, hidrogenizirano sojino olje pa uporabljajo za cvrtje hitro pripravljene hrane.
Soja sestavlja tudi pasjo in mačjo hrano, predvsem pa jo uporabljajo v intenzivni reji perutnine, goveda, svinj in rib. Uvedba sojinih beljakovin, ki sestavljajo kar 35 odstotkov surovega zrna, je omogočila razmah uporabe mesa, ki je postalo cenovno dostopnejše. Sojino olje, bogato z maščobnimi kislinami omega-6, ki sestavlja 18 odstotkov celega zrnja, je medtem povzročilo povojno eksplozijo prigrizkov po vsem svetu. Vsebujejo ga sladkarije, čips, hitra prehrana, vnaprej pripravljene jedi, sladoledi, majoneza in margarina, kar je vzrok, da v naši družbi danes primanjkuje maščobnih kislin omega-3.
Uporabniki sojinega mleka verjetno mislijo, da si delajo posebno uslugo, vendar soje danes pojemo mnogo več, kot se zavedamo, morda celo preveč. Pred 50 leti je zahodnjaki sploh niso poznali. Leta 1965 so je na svetu proizvedli okrog 30 milijonov ton, predlani pa smo je porabili več kot devetkrat toliko, 270 milijonov ton. Da bi zadostili povpraševanju, v Braziliji, ki je danes ena največjih pridelovalk soje, nezakonito izsekavajo velikanska območja pragozda. Ameriške transnacionalke sojo zdaj izvažajo nazaj na Kitajsko, od koder izvira. Poraba se tudi tu povečuje, odkar so Kitajci po velemestih presedlali k zahodnjaški industrijski prehrani.
Zlagana koristnost soje?
James in Fitzpatrick sta prepričana, da je taka odvisnost od soje nevaren poskus. Mrve papige niso bile šala. Kaj pa dojenčki, ki pijejo sojino mleko, sta se vprašala. Če bi otroka hranili izključno s sojinim mlekom, sta izračunala, bi, glede na svojo težo, zaužil za pet kontracepcijskih tablet estrogena. V resnici je že od 80. let znano, da rastlinski estrogeni (fitoestrogeni) vplivajo na človeka. Med temi je največ izoflavonov, ki sestavljajo sojine beljakovine. Zato se je soja uveljavila kot učinkovito sredstvo za blaženje težav v menopavzi, ker pa vsebuje veliko kalcija, naj bi preprečevala tudi osteoporozo ter varovala pred obolenji srca in ožilja in s hormoni povezanimi vrstami raka. Raziskave, trdi Felicity Lawrence, avtorica članka v britanskem Guardianu, večinoma naročajo ameriške korporacije, ki za dokazovanje koristi soje in njeno promocijo v svetu porabijo 80 milijonov dolarjev na leto.
Britanska komisija njihove navedbe potrjuje le delno, nekaterih ne more dokazati, druge pa spodbija. Raka na dojki fitoesterogeni sicer lahko preprečijo, če pa se je bolezen že pojavila, lahko njen razvoj še pospešijo. Kar zadeva lajšanje simptomov menopavze, koristi soje raziskava ni ne ovrgla ne dokazala, enako je z rakom na prostati. Soja ima verjetno pozitivne učinke na gostoto kosti, vendar rezultati niso povsem jasni.
Glavni argument za uporabo soje temelji na dejstvu, da na Japonskem in Kitajskem do nedavnega skoraj ni bilo srčnih obolenj in raka na prostati in na dojki, vzrok pa naj bi bila večja uporaba soje kot na zahodu. Vendar so je tradicionalno uživali veliko manj kot danes, in če že, se je prej fermentirala cele mesece: uživali so torej le tofu in sojino omako. V obliki zrnja ali izdelkov iz zrnja je niso jedli nikoli. Sojino zrnje kot tako na Japonskem tradicionalno velja sploh za neprebavljivo, manjša razširjenost prej omenjenih bolezni pa je lahko tudi posledica drugih dejavnikov, na primer večje količine rib v prehrani.
Sojino mleko ni za otroke?
Sojino mleko je zahodnjaška iznajdba. Azijci ga niso nikoli pili, ampak je pomenil prvo stopnjo pri pripravi sojine omake. Če z njim hranimo otroka, lahko tvegamo, da bo imel kasneje zdravstvene težave, trdi novozelandski znanstvenik. V Ameriki hranijo z mlekom, ki vsebuje sojo, kar tretjino dojenčkov, v Evropi precej manj. Profesor Richard Sharpe, vodja medicinskih raziskav na edinburški univerzi, je prepričan, da ima izpostavljenost soji kumulativne učinke: »Če jo uživamo v zmernih količinah, nismo v nevarnosti kakor tudi ne, če uporabljamo sojine izdelke, kakršne tradicionalno uživajo v Aziji – torej v obliki tofuja. Če pa uporabljamo veliko predelane hrane, tvegamo, tudi zato, ker ne vemo, koliko soje zares pojemo. Če bi vam kdo rekel, da v vašo hrano dodajajo hormone, bi bili veseli? Strinjam se, da imajo lahko mnogo koristnih učinkov, vendar – bi hoteli tako hrano? Zavračam predelano hrano, pa konec.« Sporna je tudi neoporečnost večine industrijsko izdelanih sojinih omak. Na Japonskem in Kitajskem proces fermentacije po tradicionalnem postopku traja osemnajst mesecev, znano pa je, da je industrija ta čas močno skrajšala.
Tina Zgonik
izsek:
Več kot 60 odstotkov vse predelane hrane v zahodnem svetu danes vsebuje sojo. Najdemo jo v mešanicah žitnih kosmičev, žitnih ploščicah in piškotih, tortah, sirih, mlečnih desertih, mesnih omakah, rezancih, pecivu, juhah, klobasah, omakah in namazih za kruh. Na sojo na nalepki opozarjajo izrazi, kot so sojina moka, hidrolizirani ali teksturirani rastlinski proteini, proteinski koncentrat, rastlinsko olje, rastlinski steroli ali emulgator lecitin. Številne oblike, v katerih se pojavlja, kažejo, kako pomembna je za živilsko industrijo: povečuje vsebnost beljakovin predelanih mesnih izdelkov in jih sploh popolnoma nadomesti v proizvodih za vegetarijance. Preprečuje, da bi se industrijski kruh sesedel, in pecivu pomaga obdržati vodo. Kot emulgator pomaga mešati vodo in olje, hidrogenizirano sojino olje pa uporabljajo za cvrtje hitro pripravljene hrane.
Soja sestavlja tudi pasjo in mačjo hrano, predvsem pa jo uporabljajo v intenzivni reji perutnine, goveda, svinj in rib. Uvedba sojinih beljakovin, ki sestavljajo kar 35 odstotkov surovega zrna, je omogočila razmah uporabe mesa, ki je postalo cenovno dostopnejše. Sojino olje, bogato z maščobnimi kislinami omega-6, ki sestavlja 18 odstotkov celega zrnja, je medtem povzročilo povojno eksplozijo prigrizkov po vsem svetu. Vsebujejo ga sladkarije, čips, hitra prehrana, vnaprej pripravljene jedi, sladoledi, majoneza in margarina, kar je vzrok, da v naši družbi danes primanjkuje maščobnih kislin omega-3.
slana kvasna raztopina je omenjena tudi v Goljatovi knjigi o kruhu, sem jo imela zadnjič sposojeno iz knjižnice.
Pri nas damo pol kocke kvasa v kozarček mlačne vode, zraven žličko soli in dobro zmešamo. To potem stoji najmanj 6 ur, saj je prav hecno opazovat, kako se tekočina čisti. Potem pa to uporabiš kot navaden kvasec.
Je pa res, s tem postopkom kvasovke ubiješ, sprostijo pa se neki encimi, ki pa prav tako povzročajo vzhajanje. To je tko, bolj po kmečko :)))
mirandas – moja mami mi vsak teden postreže s kako novo cvetko, ki jo prebere v časopisih ali sliši po TV.
In prav včeraj mi je govorila o soji, kako škodljiva je in naj se jo uživa le v fermentirani obliki. Tega se spomnem, kaj več jo pa itak nisem poslušala 😉 je blo prenadolgo 🙂
O dodatkih v hrani se moramo prav vsi vprašati, kje smo. Kdo nam bo garantiral, da so vsi dodatki varni, da zaradi prevelike doze ne bomo trpeli posledic, … ja, pa komulativni učinek, …
Glede na to, da nas večina skrbi za prehrano v družini, je bolje, da res postanemo vse pozorne na vse Eje in ostale dodatke. Če se le da, jih zmanjšajmo in pripravljajmo svežo hrano. Saj vem – včasih ne gre, vendar naredimo lahko marsikaj.
No, da se vrnem k mami.
V prvem letniku na faksu nam je pri obravnavanju vodika prof. Bukovčeva položila “na srce”, naj se izogibamo margarine. Za hidrogenizacijo rastlinskih olj se namreč uporablja industrijski vodik, ki ni prečiščen in s sabo nosi še vse možne nečistoče, ki jih je “pobral” s sabo v procesu pridobivanja. Ponavadi je ta vodik stranski produkt, ki ga v dotični industriji ne potrebujejo in ga zato prodajo živilski industriji.
Mami tega ni verjela – holesterol, pa zdrave rastlinske maščobe, ….
Noben moj odgovor na njena prepričanja ni zalegel – niti o holesterolu.
No, potem je morala mami na tečaj zdrave priprave hrane zaradi povišanega holesterola. Tam je bila dietetičarka, ki jim je lepo razložila dejstva o margarini, vendar jim je vseeno priporočila, naj uživajo Becel, saj ima …. karkoli že ima (v analize se ne spuščam).
No, vsaj nekaj pa je naredila dobrega, ker jim je končno razložila, da imajo lahko kljub uživanju le rastlinske maščobe povišan holesterol, saj ga potem telo proizvede samo, saj je – ironično – nujno potreben.
Margarina je po tistem še vedno bila v hladilniku, le mogoče jo pa ni uporabljala toliko, kot dotedaj.
Ampak mami, kot mami, prebere v Delo in dom članek o margarini, ki je opisoval točno to, kar sem ji jaz že pred 10. leti. No, če pa piše v Delo in dom, potem bo pa res držalo. Od takrat ne kupuje več margarine.
Jaz jo vseeno kupim, saj si pire krompirja ne predstavljam brez nje. Govorim pa o eni margarini na 2 do 3 mesece.
No sem šla pogledat sestavine na hoferjevo belo moko, nič sumljivega ni v njej (če odštejemo belo moko, hehehe), edini E481, za katerega sem našla na netu da ni poznanih stranskih učinkov. Torej brez panike.
Pa tudi kruha ne pojemo vsak dan eno kilo vsak, da bi se bilo potrebno prav posebej obremenjevati s tem. Kar se tiče zdrave prehrane bi rekla “po pameti” pa bo vse v redu.
Pa če se vrnemo k receptom raje.
Verjetno sem iz foruma Prehrana pobrala tiste, po katerih sem delala:
150g jogurta
220 ml vode
dve žlički soli
eno žličko sladkorja
1/2 kg moke (lahko uporabiš razne mešanice in razmerja, kar ti srce poželi)
3/4 zavitka suhega kvasa
(v kruhmat daš po navadenem zaporedju in pečeš na programu basic, opcija shnell – to je na severinu, verjetno imate drugje drugačne)
tele je meni tud zelo dober:
200 ml vode
200 ml mleka
2 žlički soli
1 žlička sladkorja
360 g moke (mešanica za domači kruh)
110 g ovsenih kosmičev
1 žlička suhega kvasa
tudi koruzni kruh od Hali je super:
330 ml tekočine (dam pol vode pol mleka)
1 čajna žlica sladkorja
2 čajni žlici soli
400 g bele moke
100 g koruzne
2 čajni žlici suhega kvasa
Pečem na hitrem programu
žličke so mere – priložena žlička k avtomatu.
Pekla sem tudi pirinega, pride zelo zbit, je pa dober. V bistvu se da krasno delati vse že po prvem receptu, pa kombinirat moke po želji. Jogurt da pa kruhu tudi eno svežino.
V kruhomatu sem delala vedno tudi testo za krofe in potico pa kakšno marmelado je tudi že zvaril.
Bom napisala “univerzalen” recept, po katerem delam kruh.
In sicer najprej naredim kvasec:
1 dcl hladne vode
pol kocke kvasa (20 g)
žlička soli
Ta kvasec naj stoji nekaj ur preden ga uporabite. Lahko se dela sicer takoj naprej, toda sem ugotovila, da mi kruh pride boljši, če nekaj časa stoji.
Nato v kruhomat:
3 dcl vode
700 g moke
in kvasec na vrhu.
Program: hitri program.
Lp, Petra