Pozdravljeni,

zanima me, ali bi se teoretično dalo pozdraviti avtoimuno bolezen, ki se ravnokar “začenja”? Naprimer, za diabetes tipa 1 vem, da ga s homeopatijo ni mogoče pozdraviti. Kaj pa takrat, ko še niso uničene vse celice, ki proizvajajo inzulin? Oziroma, je takrat, ko se pokažejo znaki diabetesa tipa 1, uničeno že preveč teh celic, ali bi se še kaj dalo narediti?
Vprašanje je zgolj hipotetično.

Hvala za odgovor

Pozdravljeni,
zanimivo vprašanje, odgovor pa bo dvodelen.
Namreč, če vas zanima na splošno o avtoimunih boleznih, je odgovor preprostejši. Avtoimune motnje so precej globoke, zdravljenje traja ponavadi več let, ker motnja izzveni postopoma, saj imamo opraviti s t.i. imunskim spominom, sensitiziranimi T limfociti, ki tudi če takoj predpišemo pravo zdravilo, še dlje časa krožijo po organizmu in ob stiku z ustreznim antigenom odreagirajo. S pravim homeopatskim zdravljenjem seveda vse manj pogosto in vse manj burno. Tako da se avtoimune bolezni da precej dobro zdraviti, treba pa je zdravljenje pričeti čimprej in treba je precej znanja in izkušenj, da v začetnih fazah, ko še ni želenega odgovora na imunološkem področju (ker ga zaradi zgornjega mehanizma še ne more biti) že vemo oceniti, ali gre napredek v pravo smer oz. ali smo izbrali primerno zdravilo.

Bolj ko pa je avtoimuna motnja napredovala ali pa bolj, ko je agresivna, se pravi da hitro in ireverzibilno okvarja tarčne organe in imamo opraviti s strukturnimi spremembami, kot je to npr. diabetes tipa 1, bolj smo v teoriji omejeni in imamo slabše uspehe. Vidim, da že razumete, da s homeopatijo že okvarjenih beta celic trebušne slinavke ne moremo oživiti, ampak s uspešnim zdravljenjem lahko samo zaviramo napredek patološkega procesa. Konkretno imamo pr DM tipa I t.i. honeymoon obdobje, ki traja tja do enega leta, od začetne infestacije bolezni ob kakšnem infektu do definitvne odpovedi endokrine funkcije trebušne slinavke. V tem času je intenzivno homeopatsko zdravljenje morda smiselno, a zaradi precejšnje inercije bolezenskega procesa dvomim, da smo lahko zadosti hitri in učinkoviti, da bi preprečili pojav bolezni oz. potrebo po dodajanju insulina. Konkretnih izkušenj (še) nimam, da bi lahko iz prve roke postregel s konkretnimi izkušnjami, mi pa bo v izziv nekoč.

Ko tako ugotavljamo, da je pri DM tipa I najbrž pri prvih znakih bolezni že prepozno za vzročno zdravljenje, je toliko pomembneje raziskovati, kaj se zgodi prej v organizmu in zakaj, da se stvori tako iztirjen in uničujoč avtoimuni proces. Če bi to vedeli, bi ga lahko ujeli, še preden zajaha uničujoči val. Tu sva pa že pri temi, vredni člankov in knjig.
Vam pa zaupam, kaj sem doslej domislil oz. bil podučen na to temo. Najboljša preventiva takih hudih kroničnih bolezni je striktno ogibanje kakršnemu koli supresivnemu zdravljenju in vzročna (npr. homeopatska) terapija zapletenih akutnih bolezni. Stavim zelo veliko, da bi na ta način lahko zmanjšali pojavnost avtoimunih bolezni za 90%. Pa smo spet pri člankih in knjigah:)

Pozdravljeni,
jaz imam (morda) podobno vprašanje.
Živimo v mestu, kjer je zelo zelo močno cvetenje nečesa (česa točno, ne vem), ki povzroča hud seneni nahod. V tem času vsakodnevno srečuješ v mestu ljudi z maskami. Ogromno znancev in njihovih otrok je stalno na steroidih, da lahko funkcionirajo.
Nas je pet, tu živimo šele dve leti, in zaenkrat nihče nima problemov s tovrstno alergijo. Mi je pa znanka, katere sin ima 10 let in od 6. leta dalje trpi za to alergijo, dejala, da bo prej ali slej zadelo tudi nas. Češ da se to razvije sčasoma.

Zanima me, kako je s tem. Kolikor se “spoznam” na alergije, gre res za neko kopičenje snovi v telesu, in ko količina preseže neko mejo, se razvije alergija. Po drugi strani pa je očitno ta “meja” pri različnih ljudeh različna. Poznam namreč tudi odrasle ljudi, ki tu živijo že vse življenje, in nimajo te alergije.

Kaj lahko naredimo, da nas to ne bi doletelo? Jaz in otroci smo namreč precej občutljivi na določeno hrano (alergija na mleko, ne prenašamo dobro pšenice itd.). Ali je to pač “loterija” in lahko samo upamo, da se nam to ne bo zgodilo …

Sicer jemo zdravo (ekološko), k navadnim zdravniko ne hodimo, prehlade zdravimo s počitkom in čaji, temperature ne zbijamo, do zdaj smo probleme (spanje majhnih otrok, burna reakcija na sonce itd.) reševali pri klasičnem homeopatu. Prvi otrok cepljen do 1,5 leta, drugi do 6. meseca, tretje ne cepimo in je tudi ne bomo (tudi drugih dveh ne več). Nihče ni kakorkoli resno bolan, da bi potreboval zdravila itd.

Hvala za vaš odgovor,
Lp
Urša

Pozdravljeni,
sem vesel pronicljivih in zanimivih vprašanj. Žal vam zelo zanesljivega odgovora ne bom mogel dati, se bom pa potrudil približati resnici. Namreč, problem imamo, ker noben človek na svetu točno ne vem, kakšni so konkretni mehanizmi nastanka avtoimune motnje. Tudi homeopati samo sklepamo na podlagi opazovanj, res pa je, da opazujemo širše kot to počne konvencionalna medicinska paradigma (“se je skomno izrazil”). Ključno vprašanje je, kaj se zgodi nekega dne, da začne imunski sistem nek antigen prepoznavati kot nevaren tujek, včeraj pa ga je toleriral kot samoumevno inertno reč.
Zagotovo ima frekvenca izpostavljanja in količina izpostavljenega antigena določen vpliv. Nekdo, ki je pogosto in v velikih količinah izpostavljen substancam, ki rade povzročajo alergije, ima zagotovo večjo možnost, da bo razvil alergijo, kot nekdo, ki je manj izpostavljen. Po mojem mnenju pa ima še vedno odločujoči vpliv imunski sistem, ki mora biti v čim boljši kondiciji, pa ne bo razvijal iztirjenih odgovorov. Poleg nekaterih zapletenih infekcij je imunosupresivna terapija, kamor po homeopatskem pojmovanju poleg konvencionalno priznanih terapevtikov (kortikosteroidi, kemoterapevtiki, imunosupresivi in imunomodulatorji…) spadajo tudi antibiotiki in cepiva, pa tudi druga potentna zdravila, ki vsakovrstne simptome potiskajo (supresirajo), namesto, da bi jih v izvoru pozdravili (in to je velika večina vseh zdravil konvencionalne paradigme) je najbolj pogost način za slabljenje imunskega sistema. Zato vedno priporočam homeopatsko zdravljenje akutnih enostavnih in kompleksnih in začetnih kroničnih težav, ker je posledica le-tega vse boljše zdravje na dolgi rok, pri oni drugi paradigmi pa se dogaja (pre)pogosto obratno. Da pa se čimbolj varno vozi med tema v osnovi izključujočima se filozofijama in sklepa pametne kompromise, vedno priporočam odločitev za kompetentnega zdravnika homeopata.
Da se vrnem k vam, če se boste držali zdravega načina življenja, prehranjevanja in vzročnega zdravljenja bolezni, potem boste tudi vi najverjetneje obvarovani resnejših alergij, če pa se bo začelo kaj plaziti, jih že v začetku napadite s homeopatskim arzenalom.

Pozdravljeni,

če se navežem na zgornji odgovor, se mi poraja vprašanje, zakaj so tudi cepiva po homeopatski filozofiji škodljiva? Ali ni cepljenje v bistvu “kontrolirano” izpostavljanje povzročitelju bolezni (npr. virusu), da telo potem že vnaprej ustvari protitelesa in potem je zaščiteno proti temu virusu? Zakaj bi bilo s tem kaj narobe? Ali je mogoče problem bolj pri adjuvansih, ki jih dodajajo cepivom?

Pa še nekaj me zanima. V Sloveniji je registrirano zdravilo Staloral, ki naj bi pozdravilo alergije s tem, da se v telo vnaša standardizirane alergenske ekstrakte. Po mojem laičnem mnenju je to nekoliko podobno cepljenju – kaj menite o tem?

Hvala za odgovor in lep pozdrav

Podrobna razlaga problematike cepljenja bi bila preobsežna in bi presegla namen kratkega splošnoinformativnega posta, zato je tu ne bomo razlagali. Naj pa zadostuje enostavno dejstvo, da mnogi zdravniki, ki zadosti kritično in natančno ter časovno sosledno spremljamo nivo splošnega zdravja naših pacientov, pogostokrat opažamo znaten zdrs v kvaliteti splošnega zdravja nekaj dni/tednov/mesecev po cepljenju.
Problem cepljenja je zelo kompleksen in adjuvansi so samo minorni del te zgodbe, ki v vseh fazah sklepa velike kompromise v primerjavi z nečem, čemur rečemo običajni naravni potek infekcije. Teh kompromisov je skupno toliko, da po zdravi kmečki pameti ne more biti zadeva tako nedolžna in obenem tako učinkovita, kot se propagira, da je.
Delovanje imunskega sistema preprosto preslabo razumemo, da bi ga lahko preslepili s tako v osnovi primitivnimi mehanizmi, kot je to cepljenje ali pa preparati kot je Staloral. Ni tako preprosto, žal. Te zadeve tako spadajo med supresivne zadeve.

Če lahko dodam: o cepivih obstaja v slovenščini knjiga znane imunologinje Iluzije o cepivih. Lahko jo berete tukaj: https://sites.google.com/site/iluzijeocepivih/poglavja

Sicer pa o cepivih kot o izjemno škodljivem biznisu obstaja cela gora literature v angleščini in drugih jezikih – avtorji so tudi zdravniki, ki so z razkrivanjem resnice o cepivih tvegali izgubo službe, odvzem licence in podobno.

Še lastna izkušnja:

Mi imamo tri otroke. Vsak je drugače cepljen in vsak ima različne vrste alergije:

– najstarejša hči cepljenja polno do skoraj 2. leta starosti (obvezno + dodatno na pneumokoki in rotavirus). Kmalu po rojstvu ugotovili hudo alergijo na mleko, pšenico, sojo, svinjino ter na sonce. Poleg tega je imela hudo netoleranco na laktozo in saharozo. Pri petem letu ima blažji atopični dermatitis, zahvaljujoč zelo zdravemu življenju je večina alergij že izzvenela.

– drugi sin: cepljen do 7. meseca starosti (huda reakcija). Imel “samo” rahlo alergijo na mleko in netoleranco laktoze.

– tretja hči: ni cepljenja. Nima nobenih alergij ali netoleranc. Tudi njeno obnašanje (spanec itd.) in razvoj sta neprimerljivo boljša kot pri prvih dveh.

Pediatri pravijo, da je to naključje in da cepiva nimajo nobene veze z alergijami in vedenjem otroka. Midva z možem sva prepričana, da je povezava zelo močna. Ne rečem, da je VSE odvisno od cepiv. Zelo veliko pa je.

Pozdravljeni. Moj mož se že leta spopada z alergijami, ki so se z leti začele “širit”. Najhuje je od letošnje pomladi. Težave z vneto kožo na rokah (razjede mu uničijo čutilo – tipanja) in nogah ima kot pravim že leta, sedaj pa je koža v milijon mehurčkih. Srbečica, pokanje le teh, razjede – so posledica. Pa še to je bilo vzdržno. Poleti se je to razširilo na celo telo. Od takrat je na injekcijah medrola in njemu sorodnih zdravilih. Krvna slika ne pokaže nobenih vnetij in tudi sicer je vse v krvni sliki bp,Povišan ima sicer pritisk, kardiolog ne najde nobenih težav. Obiskoval je tudi bio resonanco, naročen pa je v prihajajočem mesecu v alergološki ambulanti v Mariboru. Kot kadilec se boji, da je to posledica poškodovanih pljuč. Iz izvida iz decembra 2013, je razvidno, da so pljuča normalno predihana, pa tudi drugih motenj in deformacij ni. Ponovno je naročen na slikanje v tem mesecu.
V naprej se že zahvaljujem za vaš odgovor
Judita

Pozdravljeni,
simptomatika izgleda res maksimalno razbohotena in klinična slika alergije ena najhujših možnih, ko govorimo o kožnih oblikah, Homeopatsko zdravljenje tako napredovalega in tako agresivno zdravljenega stanja je možna, a izredno težavna in dolgotrajna, žal pa ne moremo biti prepričani, če se zadevo sploh da pozdraviti z našo metodo. Sam se ne počutim dovolj kompetentnega, da bi gospoda sprejel na zdravljenje. Na njegovem mestu pa bi zagotovo poiskal homeopata z izrednim znanjem in pri njem dolgo časa vztrajal.