avtoimuna bolezen
Pozdravljeni!
Pred kratkim sem dobila resno diagnozo ene od redkih avtoimunih bolezni. Reakcije so bile različne od šoka, do panike, zanikanja in želje da bi si čimbolj pomagala.
Kako živeti z diagnozo, ko ti zdravniki rečejo, da ne vedo kako se bo bolezen obrnila. Da je možno, da se mi bolezenska slika ne bo spremenila, možno pa je tudi da se mi poslabša do te mere, da bom odvisna od drugih, lahko pa je tudi smrtna – v relativno kratkem času. Da je potek povsem individualen…Da se zdraviti ne da, lahko se samo ustavlja in blaži simptome.
Poskušam razmišljati čimbolj pozitivno oziroma v smislu kar bo pa bo. Kaj naj še sploh naredim? Se vržem v zdravo življenje, alternativo…?
Mlada sem, zaljubljena, niti 30 jih nimam. Rada bi imela še družino, otroke…
Skratka kako naj živim s tem čimbolj neobremenjeno?
Vseeno mi je za vse drobne stvari zaradi katerih sem se prej sekirala. Samo živela bi rada.
Hvala za kakršnokoli razmišljanje!
Zelo mi je zal, ko to slisim. Tudi mojemu ocetu so januarja postavili diagnozo, pri kateri je razvoj bolezni precej individualen in uradna medicina ne more pomagati – lahko le zacasno zavre razvoj. Soglasno smo se odlocili, da bomo oceta bodrili in preizkusili cimvec alternativnih metod – v Sloveniji je tega malo morje in marsikaj je tudi ucinkovito.
Ne obupaj in ne bodi skeptik. Mladost pomeni tudi moc in odprtost glave – to so tvoji aduti! Poizvedi cimvec o svoji bolezni in si naredi nekaksno strategijo oziroma seznam, kaj bi rada v zvezi z njo preizkusila. Tako bos skupaj s svojimi imela obcutek, da delate vse, kar je v vasi moci, da se ti pomaga. Tako boste ne le razmisljali, temvec tudi delovali pozitivno.
Nobena bolezen, popolnoma nič ne nastane kar samo od sebe, temveč za vsako najmanjšo stvar obstaja vzrok. Bolezen je le posledica našega razmišljanja, čustvovanja in dejanj, s katerimi si daljše časovno obdobje počasi načenjamo zdravje in si ga končno tudi pokvarimo. Lahko živimo točno po priporočilih uradne verzije zdravega načina življenja, pa zbolimo prav za boleznimi, katerih se najbolj izogibamo in katerih se najbolj bojimo. Nič čudnega, saj uradni pogled obravnava zdrav način življenja zelo površinsko, sicer z veliko mero znanja, a žal z nikakršno mero modrosti, celovitosti, vsevključujočnosti. Ne upošteva niti osnovnih zakonov, ki nam jih je na začetku časov podala mati Narava! Kaj je lepšega in bolj naravnega od čiste vode, čistega zraka in čiste hrane, ki zraste v domačem sadovnjaku in na vrtu!? Kaj je lepšega od čistih misli, ki ustvarjajo čista dejanja, kjer zavedanje ni v neskladju s podzavestjo!? Pa čisto čustvovanje, ki prinese v življenje plemenita občutja, ki nas bogatijo, ne pa siromašijo.
Kaj od tega nam ponudi sedanja civilizacija? S kemijo zastrupljeno hrano, s težkimi kovinami in s pesticidi obogateno vodo, iz naftnih derivatov narejena oblačila in kozmetiko, z vsiljivo reklamo povzroča potrošniško miselnost, s skrajno neprimernimi vzgojnimi vplivi pa izdeluje samemu sebi odtujene delovne robote, da se le ne bi slučajno kdo vprašal, od kod prihaja in kam je namenjen. Res nam ne more sedanja civilizacija ponuditi nič pametnega, vse dokler sledimo glasu množice. Le ko dosežemo zrelost za obrat navznoter, zagledamo vso onesnaženost, kar šele omogoči streznitev in zato drugačno izbiro hrane in pijače, obleke in kozmetike, gibanja in druženja, meditacije in duhovne rasti. Šele zdaj se pojavi možnost, da človek začne razmišljati s svojo glavo in zaživi po svojem srcu, da končno preraste zaostalo miselnost ‘okolja’. Šele od tu dalje je smiselno govoriti o kakršnem koli zdravljenju, ko človek doseže v sebi vsaj toliko celovitosti, da se zasvita realna možnost ozdravitve. V tem kontekstu tudi bolezni rečemo preizkušnja. Zavejmo se, da nas iste sile ne morejo popeljati v zdravje, katere so nas pripeljale v bolezen. Torej je nujno: 1. drugačno razmišljanje in preraščanje čustveno-miselnih vzorcev, 2. drugačna hrana in pijača, naravno pridelana in brez E-jev, 3. zdrava oblačila in kozmetika, ki ne maši kožnih por in ki omogoča pretok energije med telesom in okoljem, 4. pravi način gibanja, pravo razmerje med delom in počitkom, druženje s pravimi ljudmi…. Nihče nam ne more dati zdravja! Ustvarimo si ga sami, prav tako kot si ustvarimo bolezen. Bistveno je, da spoznamo, kaj nam hoče bolezen povedat. Ko pridemo do spoznanja, se bolezen umekne, ker je opravila nalogo.
Kar ne morem, da ne bi nekaj napisala …
Rada bi ti predstavila svoj pogled na svet, mogoče ti bo kaj lažje, mogoče boš začutila v tem pisanju kakšno stvar, ki ti bo pomagala.
Verjamem v reinkarnacijo (na to temo govorita tudi dve čudoviti knjigi: Potovanje duš in Usoda duš). Verjamem, da si naša duša izbere takšno življenjsko izkušnjo kot jo doživljamo na tem planetu. Vsi živimo svojo usodo, ki ji ne moremo pobegniti, vendar lahko marsikaj naredimo, da stvari obrnemo v svoj prid. Sama sem mnenja, da ti ni treba, pa da tudi ni dobro, radikalno spreminjati sebe, vendar se ozaveščaj, bodi dejavna, ne pasivna.
Veliko se da spremeniti s spremembo prehrane (saj ti ni treba, pa tudi ni dobro naenkrat drastično spremeniti prehrano, toda preberi: Wandmakerjev: Proč s kuhinjskim loncem in druge alternativne kuhinje, beri pričevanja ljudi, ki so pozdravili bolezni, ki jih je uradna medicina že odpisala (internetna stran društva Preporod; posvetuj se z ljudmi (npr. g. Marjanom Videnškom: društvo Preporod …; poišči pomoč še v alternativni medicini). Beri knjige, ki bodo pozitivno vplivale na tvoje razmišljanje, na možnost popolne ozdravitve (npr. knjige Luise Hay, meni je najljubša: Življenje je tvoje). Poišči si osebo, ki te bo spodbujala v teh obdobjih, mogoče psihoterapevtko, ki nepristransko gleda na zadevo. Naj bodo tvoji življenjski koraki premišljeni in naj odločitve prihajajo iz srca. Nauči se poslušati intuicijo, svoje srce, meditiraj … ne pozabi tudi na uživanje življenja. Svetovala bi ti, da se ne zadržuješ v družbi z ljudmi, ki potencirajo tvoje strahove in ti vzbujajo samopomilovanje. To je najmanj kar potrebuješ.
Torej če se vse dogaja z določenim namenom, sprejmi to, kar si ugotovila, predvsem pa verjemi, da se čudeži dogajajo (resnično se, če se tako odločiš)!! Kljub vsemu je tvoje življenje dar, tvoja življenjska situacija je dar, zato bodi ljubeča – do sebe in svoje izkušnje.
p.s.
pomemben kozmični dogodek
V torek, 17. oktobra 2006, se bo zgodil pomemben kozmični dogodek, sprožilec novih vibracij, ki od tega dne dalje napoveduje prihod vse več takih dogodkov do leta 2013. Na ta dan se bo pot Zemlje srečala s potjo ultravijoličnega pulzirajočega žarka iz višjih dimenzij.
Čas prehoda žarka čez Zemljo bo trajal približno 17 ur našega časa. Ta žarek je usklajen z resonanco naše srčne čakre in je modre oz. magenta barve. V času, ko bo žarek prešel Zemljo se bo vsaka naša namera, misel, želja manifestirala milijonkrat hitreje kot sicer. Zato je izrednega pomena, da v času prehoda žarka čez Zemljo pazimo na naše misli in mislimo pozitivno, mislimo ljubezen, mir, zdravje in obilje — zase in za ves svet.
Če bomo tako izbrali, bo ta žarek naše veliko darilo. Naše misli se bodo manifestirale tako hitro, da se bo govorilo tudi o čudežih. Čas prehoda žarka čez zemeljsko območje se bo začel 17. okotbra približno ob 10. uri in 17 minut in bo trajal do 18. oktobra do 1.ure in 17 minut zjutraj.
Največjo moč pa bo dosegel 17. oktobra okoli 17. ure in 10 minut. Ni pomembno v katerem časovnem pasu se nahajate, ob tej uri bo njegova moč največja, zato mislite lepe misli za najvišje dobro sebe in celotnega sveta. Če boste v tem času v naravi bo to samo pripomoglo, prav tako je priporočljivo v tem času izvesti meditacijo.
Mišika123,
nikar ne dovoli, da ti ne bi bila ti, do zadnjega diha, pa če zadnjič vdihneš jutri ali čez 50 let! Pozanimaj se, brskaj po internetu in za karkoli se boš odločila, te mora prepričati. Predvsem naj bo kakorkoli se boš borila proti bolezni, stvar ki je logična, ki ima nek smisel. tukaj mislim, da če ti nekdo predlaga da moraš vsako jutro po levi nogi skakati okoli hiše, da je to čisti nesmisel in ne boš zapravljala časa s takšnimi.
Poleg tega pa je pomembno, da ohraniš čas zase za svoje najljubše stvari in ljudi, poleg tega pa ohraniš svoje cilje!!! Cilje vsekakor moraš imeti. Ne ostopaj od njih, kajti cilji nas držijo pokonci. Če jih boš priredila, ker se bo izkazalo da te je pripeljalo do tega, da jih prilagodiš, potem prav. Tudi zdravim ljudem se zgodi, da ne dosežejo začetnih zastavljenih ciljev. Poraženci so tisti,ki odstopijo, zmagovalci tisti, ki uberejo sosednjo pot.
Upam, da nisem zapisala preveč komplicirano.
In vse najlepše ti želim.