avtizem
Imam šestletnika z zaostankom v duševnem razvoju z avtističnimi elementi. Rada bi navezala stik s starši, ki imajo otroka s podobnimi težavami za izmenjavo izkušenj.
Otrok je v obravnavi na MHO na Metelkovi v Ljubljani, hodi v RO vrtca v Ljubljani, vendar mi manjkajo izkušnje drugih, smo včlanjeni tudi v društvo Sožitje, dvakrat smo že bili na njihovih seminarjih, toda nismo še srečali nobene družine, ki bi ravno tako imela avtističnega otroka, da bi lahko izmenjali izkušnje oziroma mogoče za dodatno podporo – da nismo sami oziroma edini.
Če se želi kdo povezati, mi lahko piše sem, pa se bom javila nazaj.
Lep pozdrav,
tima
tima,
vesela sem vaše spodbude, zagotovo niste sami. Tudi osebno zelo podpiram te oblike druženja in izmenjave izkušenj ali preko foruma ali v obliki srečanj. Starši (pa tudi zainteresirani drugi) otrok s posebnimi potrebami so po mojih izkušnjah izjemno kreativni, mnogi zelo odprti za različne, drugačne načine pristopnja k vzgoji in ravnanjem v odnosu z otroki, samo če pogledate pogovore s staršev otrok s HKS: mnoga razmišljanja, mnoge izkušnje, mnoge ideje. Res je, da se en otrok odziva na nek dražljaj tako, drugi drugače, to kar se mi zdi važno pa je občutek, da imam vedno neko možnost, pot, varianto, ki jo še lahko preizkusimo.
Vesela bom, če se bodo starši na vaše vabilo odzvali.
Lep pozdrav
Francka
Tima,
pred kratkim so starši avtističnega otroka v Mariboru ustanovili Društvo za avtizem.
Na spletni strani je zaenkrat le nekaj infomacij, a imajo velike načrte.
Lep pozdrav, Petra
Lep pozdrav,
odgovorila sem vam na vaš mail, potem pa sem se odločila, da kljub vsemu skopiram tekst še sem, na forum.
************
Pozdravljeni,
najprej najlepša hvala za odgovor na forumu Otroci s posebnimi potrebami.
Najbolje, da kar na kratko opišem svojega otroka, Tilna:
januarja je bil star šest let, ne govori – spušča razne glasove, za katere ne
moremo reči, da so zlogi (se pravi nek začetek) npr. dej, dej, dej. Je
hiperaktiven – stalno v gibanju (tudi pri obrokih ni pri miru – kar se hrane
tiče ni problemov, je vse od A do Ž), ves čas smo zunaj – ko pridemo iz službe
oziroma vrtca, se komaj uspem preobleči (brez, da bi uspela kaj pojesti) in že
letiva naokrog.
Ima obsesijo z raznimi lučkami: cestnimi, na hišah. Obdelava vse možne
električne drogove, cestne stebričke, zastave (pozna jih veliko) itd.
Njegova stereotipija je, da si z raznimi travnatimi bilkami (po novem tudi je
travo) miga pred očmi in spušča glasove – takrat je nekje daleč v svojem
svetu.
Ne boji se prometa – avtomobilov, kar planil bi na cesto – smo imeli že kar
nekaj nevarnih situacij.
Ne mara tujih ljudi, drugi otroci ga ne zanimajo.
Rad ima tudi živali, teh srečava kar nekaj: pri sosedih imajo zajce, kokoši,
doma psa in en kup mačkov (pri tašči), potem na sprehodih videvava krave na
pašnikih, srečujeva srne, divje peteline, tudi poljske zajce. Pozna tudi večino
divjih živali – pokaže v enciklopediji – pri tem lahko omenim še to: pri tem
dostikrat ne uporablja svojega prsta, ampak mojega.
Suh je postal lansko leto poleti, pri 5,5 letih.
Obožuje tudi morje, rad plava, lansko leto je plaval, seveda pod strogim
nadzorom, tudi že brez rokavčkov, ampak po svoje, bolj po pasje, ne pravilno.
Sedaj se že drugo leto vozimo v razvojni oddelek vrtca v Ljubljano, tam bo
ostal še naslednje šolsko leto. Prej, na začetku pri starosti 2 let, je eno
leto hodil v reden vrtec (strah in groza, jok vsak dan, potem eno leto v
razvojni oddelek (na Vrhniki, kjer smo doma, potem so pa tu RO ukinili), in
tako smo sedaj v RO v Ljubljani.
In še nekaj o začetkih: rodil se je kot zahiranček – to pomeni, da v maternici
ni dobival dovolj hrane (imel je samo 2260 g). Nizko težo je kmalu
nadoknadil, potem je šel razvoj (sedenje, hoja, ipd) po normativih. Je tudi že
čebljal, rekel je tudi že nekaj podobnega kot mama. Pri starosti 2,5 let je
sestavljal puzzle iz 30 kosov in več (po normativih je tovrstno število za
stare od 5 do 7 let, danes ga puzzli ne zanimajo več), potem pa je šlo samo še
navzdol oziroma ne več naprej.
Toliko nekaj bolj na hitro o mojem otroku, upam, da ne zveni preveč zmedeno.
************
No, upam, da res ni preveč zmedeno oziroma na hitro nametano, težko je takole pisati, ogromno je še raznih stvari, o katerih bi lahko pisala.
Ampak toliko za zdaj.
Lep pozdrav,
tima
Tima, hvala ker ste tudi nam zaupali vaše težave. Sama se (verjetno – tema možen avtizem?) z avtizmom srečujem v vrtcu, toda kljub temu me vse o tej bolezni zelo zanima. Tako sem bila vašega prispevka zelo vesela, saj sem v vaših besedah in opisih vašega sina malo ”videla” tudi tega mojega fantka. O avtizmu me zanima še veliko, če ste tako prijazna še kaj napišite, prosim.
Najbolj me zanima kdaj so ugotovili bolezen pri vašem sinu, kakšne preiskave so naredili. Kako je z očesnim kontaktom, vas gleda v oči, kako je z drugimi osebami. Pravite, da se tujcev boji, ali ob njih joka ali je le vznemirjen, na kakšen način jih odklanja? Pravite, da zadnje čase je travo, tudi sicer daje v usta predmete, snovi? Sprašujem, ker ta moj deček na igrišču liže kamenčke ali celo je pesek, pogosto ima v ustih papir, ki ga žveči. Kako pa se odziva na glasbo?
Lahko napišete še kaj o tem kakšno terapijo oziroma pomoč dobiva, kje čutite napredek.
Vprašanj imam še veliko, upam, da mi ne zamerite moje radovednosti. Hvala za vaše odgovore, z vašim sinkom pa vam želim veliko prijetnih trenutkov. Verjemite, da znajo biti trenutki s takšnimi otroki še posebej lepi in intenzivni. Lepo pozdravljeni!
Uradno diagnoze avtizem še nima postavljene, trenutno se diagnoza glasi zaostanek v duševnem razvoju z avtističnimi elementi. Ampak glede na vse mislim, da se bo v bližnji prihodnosti diagnoza glasila tako. Tilen je obravnavan na MHO (mentalno higienski oddelek) na Metelkovi v Ljubljani. Tam smo enkrat na mesec ali pa enkrat na štirinajst dni pri logopedinji in specialni pedagoginji, enkrat na tri mesece pri psihologinji in še pri pedopsihiatrinji. Bili smo tudi pri razvojnem nevrologu na Pediatrični kliniki. Kar se napredka tiče, težko rečem, koliko se je popravilo, ker govori še vedno ne. Pri vajah na Metelkovi delamo vaje iz funkcionalnega učenja, ki naj bi pripomogle k večji koncentraciji in posledično dolgotrajnejšem sedenju, ki je potrebno za delo oziroma izvajanje vaj ali kakršnihkoli aktivnosti. Te vaje poskušamo delati tudi dnevno doma, ampak, priznam, to nam ne uspeva najbolje. Delamo pa, tudi po nasvetu logopedinje in specialne pedagoginje, stvari, ki ga veselijo – vsaka aktivnost, ki ga vsaj za nekaj minut pritegne tako, da sodeluje, je dobra. Npr. ker ima rad živali, iz revij in časopisov izreževa slike živali in jih lepiva v zvezek.
Da nekaj ni v redu, smo začeli ugotavljati nekako pri starosti 2,5 let po vključitvi v vrtec, kjer se ni vključil v skupino, ni sodeloval, ni se igral z drugimi otroki. Kar se odraslih tiče in pa tudi drugih otrok, se jih ne boji, ampak ga ne zanimajo, jih ignorira.
Očesni kontakt vzpostavi, ampak za kratek čas in samo pri tistih ljudeh, ki jih pozna.
Ob samostimulaciji s travnatimi bilkami, ali tudi s ščetinami iz metle, ali papirnatimi trakovi, le-te tudi je oziroma pregrizne, da je bilka taka, da mu je všeč. Travo pa dobesedno je, tako, da je ves zelen okrog ust in ima tudi zelene zobe.
Glasbo ima rad, jo rad posluša, ob tem se vrti v krogu toliko časa, da od vrtenja tudi pade po tleh.
Kar se tiče več podatkov o avtizmu, predvsem osnovnih, je že zgoraj navedena spletna stran društva http://www.drustvo-autizem.si. Drugače pa več podatkov najdete na spletu npr.
http://www.nimh.nih.gov/publicat/autism.cfm
http://www.autism.org/
http://kidshealth.org/kid/health_problems/brain/autism.html
http://www.autismus.de/
To je le nekaj linkov, če v iskalnik npr. Yahoo, vtipkate autism, dobite ogromno linkov.
Toliko za zdaj.
Pozdrav,
tima
Moj 5 letni sin z diagnozo avtizem ima podobne simptome:
– ne govori, razen A, A, A
– hiperaktiven – stalno v gibanju… ne zdrži dolgo pri določeni igri
– Ima obsesijo z prometnimi znaki, všeč so mu: električni drogovi, ulične svetilke,.. vse kar je visoko (težko ga spravim stran od tega)
– Ne boji se prometa
– Zunaj kar gre tam kamor on želi (mi kar zbeži)
– Ne mara tujih ljudi, drugi otroci ga ne zanimajo.
– Rad gleda knjigice in razne sličice (ki jih kar naprej obrača)
– Radoveden je do živali, vendar pri tem malo boječ
– V Knjigi pokaže samo tisto kar on hoče (dostikrat z mojim prstom)
– Po TV obožuje reklame in začetek poročil, pa tudi kake podnapise
– Še vedno ima pleničke
– Boji se fena in kakih drugih el.aparatov,
– Ne prenese striženja las in umivanja glave
– Rad zapira omare in vrata, prižiga in ugaša luči
– Ne odziva se vedno na svoje ime, ampak kakor hoče
Obiskuje RAZVOJNI VRTEC.
Evo, še ena mamica otroka z avtizmom.
Naše dete (6.5 let) ima v osnovi sicer downov sindrom in težko obliko avtizma.
Najbolj sem se nasmejala, ko se prebrala, da si (citiram): Njegova stereotipija je, da si z raznimi travnatimi bilkami (po novem tudi je
travo) miga pred očmi in spušča glasove – takrat je nekje daleč v svojem
svetu.
Zelo mi je zanimivo to, ker sem mislila, da to s travo samo naš otrok dela :-)))) Pa vse kar je na vrvici… 🙂
Mi smo sicer veliko težav minimizirali s pomočjo zdravljenja iz tujine (diete itd..).Smo pa tudi mi v Sožitju.
Lp, Natalija