Avtist, ki se rad crklja?
Moj sinček je star dve leti in pol. Govori zelo malo, stalno pa sprašuje, kako se stvari poimenuje (zelo rad gleda kataloge, knjige…).Običajno se zapiči v kakšne podrobnosti, npr. številko strani, najmanjši predmet in podobno. Na sprehodu gleda hišne številke, znamke avtomobilov, prometne znake. Zelo težko ga preusmerim na kaj drugega. Drugače je zelo crkljiv, ima dober očesni kontakt, razume navodila in jih izvaja, če je pri volji.
Ali je možno, da gre pri njem za določene avtistične elemente, ali pretiravam?
Hvala za pomoč in lep pozdrav
Meta
Lep pozdrav !
Vprašala bi vse mamice ki imajo otroka s P.P. , za mnenje glede dodatka za nego otroka? Če ga prejemate ali mi prosim lahko poveste koliko če ni skrivnost.Jaz že prejemam dodatek za nego ampak ne za otroka s P.P. ker so ga šele pred kratkim ocenili kot otroka s P.P.,Zato sem vložila novo prošnjo na socijalni za ta dodatek.Ta ki ga prejemam sedaj je najnižji (20.000,00 sit ),če pa imam pravico do večjega mi prosim svetujte da bom vedela kako naprej.
Hvala za vsak odgovor in lep dan!
Jami,
dodatka za nego sta dva: “nižji” in višji” – strokovno se sicer poimenujeta malce drugače. Višji dodatek za nego pripada staršem, ki imajo otroka z težko motnjo v telesnem ali duševnem razvoju (merila so podobna kot pri nadomestilu za izgubljen dohodek). Lahko sicer vložite vlogo, vednar se zna zgoditi, da jo boste dobili zavrljeno. Sicer pa vam bodo o tem znali več povedati na CSD.
Pa še moja izkušnja: kot mama dolgotrajno bolnega otroka (z rakom) mi pripada enaka višina dodatka za nego, kot ga trenutno prijemate vi. Dodatek za nego imam priznanega za dobo 4. let.
Lep pozdrav, Petra
Pošlji oblikovano (03-03-06 20:12)
Takole vam svetuje…
čimprej odpeljite otroka do zdravnikov in ….vem, da vam bodo rekli, da ima otrok še čas, pa vendar poskušajte obiskati čimveč strokovnjakov in pridobiti njihova mnenja. Sicer pa boste sama najbolj vedela, kako se obnaša vaš otrok. Veliko je napisano na avtizem.com. Povem vam samo to, da so simpotmi takšnih otrok različni. Pri nektarih so zelo izraziti, drugih manj. Čimprej dajte testirati otrokov urin in s pridobljno analizu (ki žal pri nas ni potrjena) boste lahko izbrali katere kovine ima otrok v sebi preveč.
Stopite v stik tudi z vzgojiteljicami. Povprašajte jih kako se odzove v družbi, se lahko vklopi vanjo, kako komunicira (če sploh) z vrstniki ipd. Če mu delegiraš naj naredi to ali ono — ali naredi, ponavlja, posluša ??Čimveč se ukvarjajte z njim. Veliko mu govorite. Pustite, da veliko naredi sam- tudi pri oblačenju….naj vam pomaga pripraviti pribor za kosilo, veliko ga sprašujte ipd.
Ne čakajte!
Pri treh oz. štirih letih začnejo s sistematskim pregledom. Kasnejši pregledi pri specialistih trajajo. Kasneje otrok v zelo kratkem času ne more vsega nadoknaditi.
Poznam otroka, ki se rad crklja in ima znake avtističnega otroka (slabo govori, težko ga karkoli naučiš, je hiperaktiven).
LP,
Laari
Mecika,
tudi jaz poznam avista, ki se rad crklja. Je pa res, da večina zavrača dotike (lahko tudi samo določene), ker so zanje običajno preveč “boleči” in intenzivni ali pa se crjlka na svoj način.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Na osnovi zgoraj povedanega se pa res ne da niti zanikati niti postaviti diagnoze, saj si dostikrat še strokovnjaki niso edini.
Poleg klasičnega avtizma obstoja npr. tudi Aspergerjev sindrom ali pa npr. obsesije….lahko bi bilo tudi kaj od tega ali pa nič.
Da boste pomirjeni ali da ne bi česa zamudili, ga le peljite na pregled. Naš je bil podoben vašemu in so nam postavili sum na Aspergerja, pa na koncu ni bilo nič – specialistka je to označila za malo obsesivno vedenje, ki pa je do danes že izginilo. Je povsem običajen in mi je kar žal, da nima več takega zanimanja za stvari.
Someone,
tako kot lahko avtist zavrača določene zvoke, barve… lahko tudi zavrača dotike oz. so mu neprijetni ali boleči. Nikjer ne piše, da avtista ne smete dotikati in ga božati ali crkljati.
Kar se dotikov tiče je stvar taka: lahko so nam dotiki neprijetni zaradi socialno – emociolnanega vzroka (ljudje smo različni tudi po tem, kako in koliko se radi dotikamo, včasih pa tudi dotika nepresenemo ali za zmanjšamo tako imenovani “osebni prostor”, da nam dotiki drugih niso neprijetni – npr. v avtobusu) ali pa zaradi fiziološko- telesnih vzrokov (na vsak dotik preburno reagiramo, npr. se nam naježijo dlake, nas zmrazi). Vsa občutja socialne kot
fiziološke narave so normalna, s časoma smo jih sposobni kontrolirati.
Pri avtisti pa se oba “vzroka” dolgo zadržita (dalj časa kot pri ostalih ljudeh), včasih se lahko občutja še potencirajo.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Hvala za vsa mnenja, razmišljanja in pomoč. Mogoče bi bilo vsem nam staršem lažje, če bi malo manj vedeli o razvojnih mejnikih, posebnostih v razvoju in bolj sprejemali otroka takšnega kot je, se bolj usmerjali na to, kaj zna in zmore ter gradili na tem, ne pa stalno iskali, česa še ni dosegel. Še prehitro nam jih bodo popredalčkali.
Glede obiska strokovnjakov bom še malo počakala, ker “strokovnjake” z mojega konca predobro poznam in vem za kar nekaj hudih kiksov, ki so jih zagrešili. Je pa razumljivo, da v eni uri ali v še krajšem času težko spoznaš in ustrezno oceniš otroka.
Torej, lep pozdrav, moderatorkama pa veliko uspeha pri delu!
Meta
Pri mojem sinu sem pri tej starosti opazila zelo podobne stvari. Težave so nastopile med 3. in 4. letom, ko so me v vrtcu opozorili, da otrok ne zna vzpostaviti komunikacije z vrstniki. Trenutno domnevajo, da ima neverbalne učne težave ( NLD – nonverbal learning disorder ), ki vsebujejo tudi določene elemente avtizma. Glavne težave ima z neverbalno komunikacijo; po domače: večina otrok se z opazovanjem nauči, kakšno vedenje je sprejemljivo, kdaj je šel predaleč… Otrok z NLD pa tega ne zmore, ker določeni centri v desni možganski hemisferi ne delujejo, kot bi morali (upam, da sem prav razumela). Tak otrok tudi ne razume ironije, sarkazma, cinizma… Vse to mu je treba povedati (ponavadi večkrat; kot vse, kar se učimo). Predlagam vam internetno stran NLDLine (v angleščini) in Društvo Bravo (v slovenščini).
V starostni skupini tri do štiri leta so ugotovili, da je nekaj narobe glede navezovanja stikov z vrstniki (s stiki z odraslimi osebami ni imel težav). Dve leti je specialna pedagoginja z njim vadila socialne veščine- napredek je bil očiten. Do te diagnoze, ki se zdi najustreznejša, pa sta nekje ob koncu vrtca prišli psihologinja v ZD Moste in prof. Marija Kavkler, ki ima stike tudi s tujimi strokovnjaki. V tujini so v prepoznavnju teh težav nekoliko pred nami.
Lahko bi šlo za spektroavtistično motnjo, lahko pa tudi ne. Diagnoze se namreč ne more postaviti le glede na dotik. Če ima dober očesni kontakt, torej že nima klasičnega avtizma. Lahko bi se govorilo o npr. kakšnem Aspergerju, lahko pa tudi ne.
Otrok od moje sestre, je malo podoben tvojemu.
Zelo je aktiven, neprestano nekaj sprašuje, ne pusti pa se pogosto dotikati, le kadar sam to želi. Ne mara preveč objemanja, zelo rad pa je v družbi, predvsem poznanih ljudi. Ima zelo dober očesni kontakt. V novem okolju je na začetku zelo zadržan, pa si rad izmišljuje svoje igre, najraje se igra v dvoje, je zelo ustvarjalen, vrstniki si morajo njegovo prijateljstvo kar prislužiti, rad tudi vgrizne, star bo pa kmalu pet let. Ima tudi svoje obsesije, vedno ima neko zanimanje, je kot zapičen v tisto, v nekaterih stvareh je podoben meni (sicer sem aspie), vendar je kar nekaj pomembnih razlik. On je npr. zelo emocionalno razvit, zanima ga kaj počneš, kako se počutiš, on te razume, ve kako reagirati, je kar ubogljiv, ni razvajen, je precej miren, čeprav zna biti zeloo podivjan, morda je malo bolj otročji od vrstnikov in ima drugačne interese, je zelo borben, hitro dojema stvari in ima dober spomin, nima pa nenadnih izpadov (le trmi se včasih), ni zelo navezan na določeno igračo, čeprav zna biti zelo nepredvidljiv, hitro menja razpoloženja…itd. Vendar ima le značilnosti navadnega, malce posebnega, nadarjenega otroka, vsekakor pa NI na avtističnem spektru, kar bi marsikdo posumil. Npr, zelo rad se skriva pred neznanci, glavo pogosto nekam vtakne, da ga ne moreš videti, ima svoje rutine, kakšenkrat je prav v svojem svetu, neprestano želi gledati ene in iste risanke, potrebuje spalni red, sicer ni nič, vendar se hitro prilagodi situacijam in je normalno motorično razvit. To pokaže, da se samo z nekaj podatki ne more govoriti o diagnozi ali značilnostih spektroavtističnih motenj.
Sedaj je vaš sinko verjetno že starejši, a ne? Koliko je sedaj star? so pri njem kaj odkrili ali je povsem normalen?