Pozdravljeni,

pred kratkim so mi zdravniki rekli, da imam atopijski dermatitis. Sedaj prebiram splet in povsod se na veliko govori o prehrani in različnih dietah.

Vprašal bi nekaj zadev:

– Kakšno dieto izbrati oz. kako naj izgleda prehranjevanje človeka z atopijskim dermatitisom?

– Dermatolog me je napotil na testiranje iEg protiteles v krvi, a so me dali na preiskavo le za določeno prehrano (cca. 10 živil). Ali obstaja kakšno samoplačniško testiranje, kjer bi se takšna preiskava uredila na bolj obširnem naboru živil, da bi natančno vedel kaj VSE je kritično?

– Zanima me še, po kolikšnem času po zaužitju “napačnega živila” pride do izbruha izpuščajev? Je to takoj, ena ura, cel dan, ali šele po nekaj dnevih? Sprašujem zato, da bi znal sam pri sebi lažje raziskovati katero živilo je zame sporno.

Za odgovore se vam že vnaprej lepo zahvaljujem in vas vsekakor prosim za kakšne napotke, kako živeti s tole boleznijo?

Lep pozdrav,

Boby

Spoštovani,

postavili ste vprašanje za Nobelovo nagrado. Isto kot vi se sprašuje na tisoče bolnikov z atopijskim dermatitisom, pa tudi na tisoče nas, zdravnikov. Dokončnega odgovora medicina nima, čeprav o atopijskem dermatitisu vemo veliko in ga znamo tudi uspešno lajšati.

Atopijski dermatitis je pogosto, ne pa vedno, povezan s preobčutljivostjo na hrano (ta prevladuje pri otrocih) ali na inhalacijske alergene (torej tiste, ki jih vdihavamo, ta prevladuje pri odraslih). Glede na običajno pogostost preobčutljivosti torej pri bolnikih opravimo testiranje na standardni nabor alergenov, ki v praksi najpogosteje delajo težave. Preobčutljivost lahko testiramo s preiskavo krvi (iščemo specifične IgE na določen alergen) ali s kožnim vbodnim testiranjem. Pri preiskavi smo omejeni z naborom alergenov, ki obstajajo, saj za vse substance alergenov niti nimamo. “Zlati standard”, torej najbolj relevantna preiskava, je kožno vbodno testiranje. Opravimo pa ga lahko le pri bolnikih, ki zadnjih 5-7 dni pred testiranjem niso jemali antihistaminikov (običajnih zdravil proti alergiji) in zdravil, ki zavirajo imunost. Pogoj je tudi, da imajo zdravo kožo na notranji strani podlakti, kjer se opravi testiranje. Če kateri od teh pogojev ni izpolnjen, odvzamemo kri za določanje IgE. Razen standardnih alergenov (teh je pri kožnem vbodnem testiranju kakih 15-20) lahko – glede na pacientova opažanja, da se težave sprožijo/poslabšajo po določenem dražljaju – testiramo tudi katerega od nestandardnih alergenov, če ga laboratorij seveda ima. Pri določanju IgE lahko poleg specifičnih (za določen alergen, npr. mleko, jajca, pršico v hišnem prahu, mačjo dlako ipd.) določimo tudi vrednost celokupnih IgE, ki nam lahko da orientacijo o “celokupnem” alergijskem dogajanju v telesu (lahko pa tudi ne).

Pri kakršnem koli alergološkem testiranju pa je potrebno poudariti, da je treba test vedno INTERPRETIRATI v kontekstu klinične slike. Obstajajo namreč pacienti, ki so “pozitivni” na ta ali oni alergen, pa nimajo popolnoma nobenih težav ne glede na to, koliko so temu alergenu izpostavljeni. Takih “lažno pozitivnih” je lahko tudi do 20 % ljudi. Hkrati pa obstajajo bolniki z atopijskim dermatitisom, ki imajo vsa testiranja “negativna”, vključno z nizko ravnjo celokupnih IgE, ob tem pa hude težave.

Želim skratka poudariti, da alergološko testiranje – govorim o standardnem naboru alergenov, kakršno bo opravljeno pri vas – razreši oz. določi preobčutljivost pri večini pacientov, pri vseh pa ne. In vedno, ko dobimo kakšen pozitiven rezultat, ga preizkusimo v praksi. To pomeni, da če npr. dobite izvid, da ste “pozitivni” na mleko, pa hkrati ni popolnoma nobene razlike, ali se mleku za več mesecev odrečete ali pa ga uživate v velikih količinah vsak dan, na mleko niste “alergični” kljub “pozitivnemu” testu.

Svetujem vam, da počakate na izvid preiskave, ki vam bo – po interpretaciji zdravnika – verjetno pokazal v pravo smer. Diete, ki bi bila univerzalna za vse bolnike z atopijskim dermatitisom, ne poznamo. Na splošno svetujemo, da se izogibajte hrani, ki vsebuje umetne dodatke (konzervanse, barvila, dišave) in hrani, ki vsebuje psevdoalergene (popoln seznam je zelo obsežen, najdete ga na tej povezavi). Žal prav tako ni pravila, po kakšnem času naj bi določen alergen sprožil poslabšanje – to lahko pride v hipu ali šele čez nekaj dni. Če želite raziskovati svoje težave, vam svetujem strogo držanje te diete kakšen teden, potem pa postopno uvajanje ostalih živil (eno novo živilo na 2-3 dni). Ni pa nujno, da bo sploh kaj od tega pomagalo, če ste npr. preobčutljivi na cvetni ali hišni prah ali živalsko dlako.

Kljub temu, da pri številnih bolnikih vzroka ne pojasnimo oz. ne dokažemo preobčutljivosti, s katero bi preprosto eliminirali problem, pa se pri atopijskem dermatitisu da pomagati. Vaš dermatolog vam bo svetoval zdravljenje, tako sistemsko (tablete) kot lokalno (kreme, mazila), po potrebi lahko atopijski dermatitis zdravimo tudi s fototerapijo. Atopijski dermatitis je večinoma dolgotrajna bolezen, pri kateri je izjemnega pomena, da si bolnik zna ob vsakokratnem poslabšanju z ustrezno lokalno terapijo pomagati sam. Veliko se o tem lahko naučite v Šoli atopijskega dermatitisa, ki poteka na Dermatovenerološki kliniki v Ljubljani enkrat mesečno, običajno prvi četrtek v mesecu ob 13h (traja dve uri). Za udeležbo se je treba prijaviti pri medicinski sestri v otroški ambulanti klinike.

Lep pozdrav,

Spoštovani,

najprej iskrena hvala za izčrpen odgovor in napisane besede, me pa zanimajo še določene zadeve.

Kako je s tole Šolo atopijskega dermatitisa, se nanjo lahko prijavi vsak, je zanjo potrebna kakšna napotnica osebnega zdravnika, ali kako je s tem? Je to predavanje plačljivo?

Kot drugo kar me zanima, pa so določene druge zadeve …

Po testiranjih (odvzem krvi), ki so mi jih opravili (nuklearna medicina) sem bil testiran na arašide, lešnike, jajca, kravje mleko, tno, oranžo, pršico in hišni prah. Pozitivne rezultate oz. alergijo je pokazalo le na arašide.

Zaradi težav z dihanjem, izcedkom iz nosu in podobnih zadev, so me prav tako pred cca. 6 leti testirali z zbadanjem, kjer sem pa dobil pozitivne rezultate (potrjene alergije) na pršico, pelod trav, lesko, brezo, plesni, divji pelin in ambrozijo.

Ob prebiranju različne literature sem prišel tudi do področja “navzkrižnih alergij”, kjer se omenja, da si na podlagi alergij na pelode, lahko alergičen tudi na hrane, ampak v koliko bi tole držalo, potem resnično več ne vem kaj jesti, saj se te moje alergije na pelode navzkržno pokrivajo praktično z vsem – sadje, žitarice, oreščki, začimbe, zelenjava, morska hrana …

MOJE TRENUTNO STANJE:

Trenutno imam od strani doktorja predpisano zdravljenje s Claritine tabletami in Elidel kremo. V primeru mazanja s kremo se žarišče vnetja umiri, nato nadaljujem z mazanje z ADERMA EXOMEGA kremo, ki je namenjena blaženju atopijskega dermatitisa. Kakšen teden dni je stanje čisto, nato se ponovno pojavijo najprej majhni izpuščaji, nato rdeča koža, ki je zelo vroča in tudi luščenje povrhnjice.

Sedaj sem se odločil, da bom prešel na BIO hrano. Nabavil sem recimo pirine izdelke, riževo mleko, skratka zadeve brez različnih aditivov in dodatkov. Mogoče bo to kaj pomagalo …

V zadnjem času opažam tudi suho kožo, ki se lušči znotraj ušes …

Doktro me je naročil na kontrolo čez cca 3 mesece z možnostjo, da se oglasim v urgentni ambolnati, če se stanje poslabša.

ZANIMA ME, kaj bi mi vi na podlagi vsega napisanega svetovali?

Lep pozdrav in že vnaprej lepa hvala za odgovore.

Boby

Spoštovani,

izvide testiranja preobčutljivosti vedno tolmačimo v sklopu klinične slike oz. pacientovih opažanj. Koliko so izvidi testov za vas relevantni, lahko verjetno vidite v vsakdanjem življenju, ko spremljate, kako se vam glede na izpostavljanje omenjenim alergenom poslabša vnetje na koži. Prav tako boste sami najbolj lahko ocenili, koliko uživanje izključno bio izdelkov pomaga. Glede na to, da so alergeni običajno beljakovine, ki jih vsebujejo živila sama (ne glede na način pridelave), pa učinka morda ne bo prav nobenega. Navzkrižnih alergenov je neskončno veliko in ni nujno, da pri vseh pride do poslabšanja. Običajno obstaja tudi povezava med stopnjo poslabšanja in količino obeh alergenov, npr. pri osebah, preobčutljivih na pelod breze, bo uživanje jabolk prej sprožilo poslabšanje v času cvetenja breze kot pa takrat, ko tega peloda v okolju ni.

Če lahko dermatitis krotite le z antihistaminikom in Elidelom ter indiferentno kremo (Exomega), je to pravzaprav zelo dobra novica. Svetujem vam, da Elidel uporabite takoj ob znakih poslabšanja, tj. že ob srbežu, saj boste vnetju tako lažje kos.

Šola atopijskega dermatitisa je brezplačna in se nanjo lahko prijavi kdor koli. Za podrobnosti in prijavo kontaktirajte medicinsko sestro v otroški dermatološki ambulanti (ki koordinira prijave tudi za odrasle); telefonska številka klinike je 01 522 41 41, od koder vas bodo prevezali v ambulanto.

Lep pozdrav,

Spoštovani,

minilo je več kot en mesec, v tem času sem obiskal šolo atopijskega dermatitisa in ogromno naredil na prehrani …

V šoli atopijskega dermatitisa sem izvedel večinoma stvari, ki se jih o tej bolezni lahko prebere na spletu in tudi kakšno novost, ki me je zanimala (beri: da uporaba Elidel kreme ni zdravju škodljiva).

Kar se tiče prehrane, sem v tem mesecu dni “preklopil” pretežno na BIO prehrano, v kateri sem recimo jedel izključno pirine in riževe izdelke (pirine testenine, pirin kruh, ki sem ga sam pekel, riževo mleko, banane, piščančje meso, basmati riž, zelena solata). K tej prehrani sem dodal tudi olje črne kumine, ki bi naj blažilo alergije.

Morem povedati, da se cikel dobro/slabo še vedno nadaljuje. S kremo Elidel počistim kožo, nato se mažem z drugim kremami primernimi za atopijski dermatitis, a prihaja do ponovnega izbruha vsakih 5-8 dni – torej, sem v nekem začaranem krogu.

Zanima me, ali bi mi lahko svetovali kaj na področju prehrane? Kakšen način prehranjevanja je bil mogoče do sedaj v praksi najbolj učinovit pri blaženju/preprečevanju te bolezni? Imate kakšen nasvet?

Za lažje razumevanje moje situacije, bom še enkrat prilepil moje težave z alergijami:

Po testiranjih (odvzem krvi), ki so mi jih opravili (nuklearna medicina) sem bil testiran na arašide, lešnike, jajca, kravje mleko, tno, oranžo, pršico in hišni prah. Pozitivne rezultate oz. alergijo je pokazalo le na arašide.

Zaradi težav z dihanjem, izcedkom iz nosu in podobnih zadev, so me prav tako pred cca. 6 leti testirali z zbadanjem, kjer sem pa dobil pozitivne rezultate (potrjene alergije) na pršico, pelod trav, lesko, brezo, plesni, divji pelin in ambrozijo.

Kot drugo me zanima še ena zadeva …

Ali obstajajo kakšni načini, s katerimi bi se alergije kot takšne dalo zdraviti (ne blažiti, ampak prav pozdraviti)?

Za vse odgovore se vam že vnaprej zahvaljujem!

Lp, Boby

Spoštovani,

pri pacientih z atopijskim dermatitisom svetujemo izogibanje alergenom, na katere so dokazano preobčutljivi. Pri odraslih so to, kot pri vas, praviloma inhalacijski (vdihani) alergeni. Pri preobčutljivosti na vdihane alergene lahko dela težave hrana, ki vsebuje navzkrižne alergene. Navzrkižni alergeni pri vas so:

Breza: paradižnik, krompir, jajčevec, paprika, poper, čili, jabolka, breskve, marelice, jagode, češnje, mandlji, hruške, slive, črni ribez, koper, luštrek, lešniki, pelodi leske, jelše, bresta, gabra;

Pršice: raki, lignji, polži, garnele;

Pelodi trav: moka, zlasti pšenična in ržena, ovseni kosmiči, ječmen, ričet, koruza, riž, soja, arašidi;

Pelin: curry, kamilica, paprika, poper, cimet, muškat, ingver, česen, arnika, artičoka, regrat, sončnica, sončnično seme.

Pri vas je smiseln dietni poskus z izogibanjem teh živil; če to ni možno, pa vsaj bodite bolj pozorni. Lahko da vam navzrkižni alergeni ne škodujejo prav nič, včasih pa delajo težave le v času, ko je “izvornega” alergena v okolju veliko (npr. ko cvetijo trave); ko je alergena malo, pa so težave minimalne ali jih ni. Če dietni poskus v nekaj tednih ne bo obrodil sadov, se mu raje odrecite, da se ne izstradate povsem. Pri številnih bolnikih dieta ne pomaga prav nič, saj so vzrok alergeni v zraku, ki se jim je težko izogibati. Skrbno pa izvedite ukrepe za odstranjevanje pršice iz stanovanja, pozorni bodite tudi na plesni (stari zidovi, lončnice). Pira je vrsta pšenice in ni nujno, da je pri vas bistveno boljša od pšenice (to lahko ugotovite le z dietnim poskusom).

Vsi alergeni so povsem “bio”, tako da vam zgolj biološko pridelana hrana ne bo olajšala težav. Razumem vas, da ste zelo zaskrbljeni zaradi prehrane in ugotavljate morebitne vzroke, vendar pri večini odraslih bolnikov z atopijskim dermatitisom hrana ni vzrok – niti bistven poslabševalec – kožnih sprememb in z dieto ne dosežemo ničesar.

Lep pozdrav,

Jaz imam tudi atopični dermatitis in da so se mi izpuščaji nehali sem šla na BIORESONANCO. To je terapija kjer ti ugotovijo kaj tvojemu telesu ne ustreza. Te stvari ki ti ne ugajajo moraš žal za nekaj časa odstraniti iz jedilnika. Od 1 do 3 mesecev. Potem imaš znova terapijo. Povejo ti ali se je kaj izboljšalo in če se je lahko počasi normalno jeste te stvari. Če pa se ne bo boste morda morali s to hrano nehati. Amkat ponavadi se to ne zgodi.Cenovno je na višjem rangu ampak zagotovljeno je da pomaga. Veliko sreče.

Pozdravljeni!

Star sem 17 let. Od otroštva imam dokazano alergijo na pršico in zelo suho kožo. Pred približno tremi leti je situacija postala slabša, ko sem na pregibih začel dobivati rdeče “fleke” . Vsako leto so me testirali za alergijo in dokazali alergijo na pršico, prah, prah v moki in pelode trav. Situacija ni nikoli nič boljša. Problem je ker se vedno pojavi samo pozimi (nov. – jun.). Med poletjem imam kožo brez kakršnih koli rdečih “flekov”. Uporabljaj sem kremo elidel, elocom, tudi nekaj krem znamke La Roche. Pred spanjem vzamem tableto Telfast. Stanje je vedno slabše in ne vem več kaj naredim.

Prosim za odgovor.

Hvala in LP