ATIJA NI VEČ
Izguba domačih je hud udarec,še posebej,če so zelo navezani eden na drugega in živijo skupaj.Gitti vidim,da ti je bil ati res veliki vzornik in prijatelj.Vse nas čaka podobna usoda ampak izgube v življenju so.Spopasti se je treba z njimi in iti naprej.Živeti svoje življenje samo to je mogoče.
Želim ti čimprejšnje okrevanje
Ati moj,
Dragi moj ati. Pogrešamo te. Minilo je že pol leta odkar si odšel, a si zame še vedno in boš ostal za vedno med nami. Bliža se tvoj rojstni dan. Boleče bo.
Lansko leto sva se še objela in poljubila za rojstni dan in obema je šlo na jok. Pa ne, da bi slutila, da se bo to zgodilo, ampak oba sva tako čustvena. Še sama sva se pohecala na najino čustvenost. Tako rada bi ti povedala, kaj vse se dogaja, a žal te ni. Vedno si mi svetoval, ko sem te prosila za nasvet. Bil pa si tudi čudovit poslušalec.
Rada te imam, moj zlati ati.
Tvoja gitti
popolnoma te razumem gitti……jas imam šele 16 let in moj oče je pred 2 mesecem naredil samomor….noben ne ve kaj se je zgodilo in zakaj….ko sem pospravljala njegove stvari sem našla pismo namenjeno meni v njem ja bilo napisano le : ŽAL MI JE, RAD TE IMAM…..izguba je še toliko hujša ker ne poznam matere…..bil je moj najboljši prijatelj, vse mi je pomenil…sedaj poskušam ne preboleti ampak živeti s tem ker vem da ne bom nikoli prebolela, veliko razmišljam o tem da ga ne bom na moji poroki, da ne bo pripravljal zabave za moj 18.rojstni dan, da mi ne bo pomagal iskati službe itd. o tem sma se veliko pogovarjala….sama sem parkrat poskušala naredit samomor(pojadla sem tablete) nikoli mi ni uspelo! sedaj sem v bolnici, vsaki dan obiskujem terapevta in zaradi vsega sem čisto na tleh….velikokrat se zgodi da ne jem ne pijem, šele po nekaj dneh se zavem koliko časa je minilo, ne vem če bo kdaj boljše! more biti!!
ati najrajši na svetu te imam! ampak ne razumeme kako si mi lahko to naredil in me pustil samo..upam da ti je kje drugje sedaj boljše jas pa sem sama tukaj in ne vem kako naprej :/
Pozdravljena tarička. Obžalujem in ni prav, da je tvoj oče to storil. Ne bi smel. A to mu ne smeš očitat. Je pač podlegel….bodi močna ti. Morda ima možnost, da te gleda in bo ponosen nate!!! Imej to v glavi. Pogumno naprej….Še vse življenje je pred teboj…IN VERJAMEM VATE.
P.S. imam sina, ki je star toliko kot ti 🙂
lp, Gitti
draga gitti,
sprasuješ kako najlažje naprej….nikako je moj odgovor.10 let je mimo od kar sem izgubil najboljšega prijatelja-očeta.Rahla-jalova tolažba je mati.Tudi jaz sem jo imel do lani.A,ko odide še ona-katastrofa,kljub partnerju,otrokom in kaj vem komu še.Lani 20 dni po njenem slovesu sem imel službeno težko prometno na avtocesti.Še zdaj ne vem točno kako,zakaj le ves čas se sprašujem ali le morda nisem bil v mislih kje druglje-pri njima.Nikoli ne bom izvedel in prav je tako.Zato pa:pazi nase in čuvaj to kar še imaš.
Tudi sama se soočam z bolečino ob izgubi atija. Moj je čisto nepričakovano odšel lani 28.8., se mu je v spanju ustavil srček. Ko berem tele vaše vrstice, jokam. Drugače se držim, ker se moram. Zaradi mami in brata. Oba sta še bolj sesuta. Bila sta ob njem, ko so ga poskušali oživljati. Imel je šele 57 let.
Mami ne sprejme izgube, hodila je na srečanja. Vendar je grozna. Govori samo o tem, kako so jo vsi pozabil. Jaz sem fullll težko ob njej in ji težko namenjam besede spodbude.
Že meni je hudo, vem, da je njej tudi.
V glavnem vsem želim, da vam ostanejo le lepi spomini o očetu. Naj bolečina čimprej zbledi.
Ati!
Danes mineva žalostno leto odkar si zaprl od bolezni utrujene oči.Pogrešam Te vsak dan bolj.Imam Te neizmerno rada. Se vidiva nad zvezdami.Darja
Pojdem, ko pride moj maj,
pojdem na rožne poljane,
kjer najdem vse svoje zbrane
od včeraj in kdo ve od kdaj.
Pojdem v kraj vseh krajev,
pojdem v maj vseh majev…
ne kličite me nazaj!
Darjajen,
Jaz pa sem doživela njuno zlato poroko. Bilo je pred petimi leti. Za darilo sem jima namenila med drugimi tudi dva keramična človečka…deklico in fantka. Nič posebnega, a ko pridem v kuhinjo sta tista človečka tam na polici za okras in me vedno spomnita na zlato poroko. Zaboli….
Drži se….praviljo da bolečina sčasoma manj boli…računam na to….Moj ati ne bi rad videl, da tako trpimo, ko ga ni, zato se moram potruditi in iti naprej, čeprav je včasih težko….prekleto težko…
lp, Gitti
Ati,
Nekaj časa ti nisem nič napisala. Naj ti povem, da te prav vsi pogrešamo, jaz pa najbolj. Ni dneva, da ne pomislim nate. Rada te imam, moj zlati ati. Včasih se ponoči ozrem v nebo in zvezdica, ki najbolj sveti si ti….Varuj nas in mi pomagaj, ko se včasih ne bom znala odločiti.
Lepo mi bodi.
Tvoja giti
Ati,
Danes je natanko leto dni odkar te je odpeljal rešilec. Je točno leto od kar si me nazadnje videl, potem sta ti sledila le koma in smrt. Pravijo, da človek v komi vse sliši, a zame to ni bilo več isto, saj se nisi več mogel odzvati. Hodila sem v bolnico, a tam si ležal tako nebogljeno.
Moj dragi ati. Po desetih dneh bolnice, kjer ti ni bilo več pomoči….si mirno zaspal in odšel med angelčke. Vem, da ti je tam lepo in da nas čuvaš. Dragi moj ati, noro rada te imam.
Tvoja hčerka Giti