Ati, tam nekje se srečava
Ati,
že nekaj časa nisem nič napisala, a to ne pomeni, da nisi v mojih mislih.Vsak dan, vsako minuto te imam v glavi. Njavečkrat te naglas omenjam, ko kaj delamo pa rečem: Ati je pa to tkole naredil. Tudi vsi ostali velikokrat izustijo besedo dedi. Mene še vedno stisne pri srcu tako kot takrat, ko si odšel.Svečka na tvojem grobu se ne ugaša in tako ne ugašaš tudi ti Ati.
Saj veš a ne, kadar pridem grem najprej k tebi potem naprej.
Še vedno pa velja, da se tam nekje zopet srečava.
RADA TE IMAM,
tvoja Lidija
Anja tebi pa polagam na srce, da bo s časoma lažje. Pusti času čas. Srečno.
Draga Lidija!
danes po dolgem času zaidem na to stran..in glej :tudi ti si bila tu!
Upam, da si dobro in predvsem zdrava.
Bolečine v srcu niti ne opazimo več-smo se nanjo že navadili, je pa res, da zdaj v teh pozno jesenskih dnevih ,ko je čas tudi raznih praznikov, ta bolečina včasih močnejša, bolj izražena!
Naši ljubljeni so z nami tako ali drugače in tam nekje za mavrico se bomo zopet srečali!!
Lp Nataša
Anja daj bolečini in solzam prosto pot, lažje bo!!
Ati,
v mojih mislih in v mojem srcu za VEDNO.
Nataša lepo je vedeti, da si tudi ti še tu gor. Mi je zelo toplo pri srcu, ker smo bile s tao in Barbaro v najtežjih ntrenutkih na vezi. Skupaj v naši bolečini. Kdaj si v LJ.? Ma moramo že na to kavico. Smo prehitro minljivi.Mam prav a ne. Glej da nam srečanje tokrat vsaj do konca lleta uspe.
Tam gor pa želim vsem večni mir.Se vidimo tam nekje.
Lp,
Lidija
Ati saj veš a ne. Rada te imam..
Dragi Ati,
jutri ne bom ob tvojem grobu prižgala svečko, ker ne morem nikamor zaradi službe. Vsi tebi najdražji bojo tam jaz pa bom v svoji žalosti sama. Svečka bo gorela zate pri meni doma, ti pa Ati tako ali tako živiš v mojem srcu. Solze pa mi kar polzijo po licu in tako si želim samo trenutka, da bi te objela in na ves glas povedala DA TE IMAM RADA. Še vedno mi nisi prišel v sanje, jaz pa si tega tako želim. Ati toliko je še ne izrečenega tebe pa odnikoder. Pa tako življenje.
Ati tam nekje pa se zopet vidiva.
Še vedno tvoja jokica,
Lidija
Dragi Ati!
Enostavno včeraj nisem mogla nič napisat. Ves čas sem mislila nate, tudi govorila o tebi pa vseeno nisem mogla napisati VSE NAJBOLJŠE, Imel bi jih 68. Še vedno jokam na skrivaj in preklinjam to zahrbtno bolezen, S teboj se še pogovarjam, ko pogledam sliko in čutim da me v življenju še vedno vodiš in spremljaš. Mami je prišla malo na obisk in vsaj to me osrečuje. Danes čuvaj moje tri. Saj veš zakaj.
ATI rada te imam in tam nekje se srečava………..počakaj me.
Tvoja Lidija
Nataša, sem kar malo presenečena, da si se ravno včeraj po dolgem času oglasila. Kot bereš je imel moj Ati včeraj RD. Smo očitno tudi me sotrpinke povezane na nek naš način.Čutimo druga drugo.Tako kot si ti mene presenetila sem ne dolgo jaz Darjo. Na forumu ni bila že kar precej časa in, ko se končno odloči pogledat tam zagleda moje sporočilo, ki sem ji ga poslala pred nekaj minutami. Ja, taka so naša pota. Tudi jaz se velikokrat spomnim nate in žal mi je da se še vedno nismo osebno spoznale.. A nas ni ta bolezen naučila da je življenje prekratko in, da če želiš nekaj storiti to stori. ZDAJ In ne ko to nebo več možno. No kaj praviš? Kdaj se vidimo?
Tudi jaz ti pošiljam objemček. Pazi nase in saj veš. Bodi ponosna na to čigava hči si.
Lp,
Lidija
Draga moja Lidija!
Za dobre želje ni nikoli prepozno,le da so iskrene in moje so, zato ti iz srca želim notranjega miru in optimizma !!
So še vedno dnevi, ko mi je hudo za znoret.Takrat ne pomaga nobeno prepričevanje,da je boljše tako, da ata vsaj ni trpel,… . Takrat pomagajo le solze in prepričanje, da se bomo vsi enkrat spet srečali, tam nekje za mavrico !!
Lidija javi se mi na zs,ker jaz ti ga ne morem-nimaš vključene funkcije za pošiljanje zs,da se zmenive za kak čaj!!
Objem !Nataša
Ati,
kmalu bo tri leta odkar si nas zapustil.A le fizično kajti še vedno in še močneje si zakopan v naših srcih.
Še vedno in še močneje te pogrešam in tako bi rada slišala ali te vsaj videla v sanjah. Pa še vedno nič.Pokukaj v moje sanje.Na trenutek,pa mi bo malo lažje.
Rada te imam in ponosna sem, da sem tvoja hči. Zavedno.
Tam nekje pa se zopet srečava.
Tvoja Lidija
Dragi ati,
Danes mineva 10 let od kar te nimam ob sebi,nemorem prav dihat kajti brez tebe je težko.Vsak dan prebrodim z težavo,še vedno je isto kot prvi dan.
Pogrešam te iz dneva v dan,tvoje slovo ,..ne morem tega sprejeti,..še vedno hočem tebe nazaj,…
Sprašujem se zakaj si mi odšel,a odgovora ne dobim,…
Samo en tvoj nasmeh v dolgih nočem samo en tvoj objem zaspala bi v njem,le tvojo toplo dlan iščem zaman ,med množico ljudi sem na tem svetu sama,…Vzeli so mi tebe angeli,nekje tam daleč tvoja duša spi v prsih bolečina žge ,tega nihče neve,…samo zaprem oči pobožam te, a tebe zdavnaj ni, tiho odšel si mi,….
Rada te imam in ponosna sem, da sem tvoja hči. Zavedno.
Tvoja hčerka Andreja
Dragi Ati,
danes je 3 leta in 6 dni od tvojega odhoda. Kot bi se vse zgodilo včeraj.Med nami in v naših srcih si in boš zavedno prisoten. Vnuka pa kažeta, da imata tvoj karakter.Tako sem ponosna na njiju in na tebe, da si ju naučil stvari katerih nikoli ne bosta pozabila.Bodi naš angel in nas čuvaj in spremljaj na naših poteh. Še en objem, še en pogled ko bi lahko od tebe dobila bi lažje živela.
Rada te imam in nikoli te ne izdam.Tam nekje pa se srečava.
Tvoja Llidija
Živjo vsi.
Moj dragi ati je umrl pred 10 leti,ko sem bila jaz stara komaj 16 let.
Zgodilo se je tako na hitro. V soboto je šel v bolnišnico,v nedljo ponoči je padel v komo in v ponedeljek zjutraj umrl. Nisem mu utegnila niti povedati kako zelo ga imam rada,da mi je žal za karkoli sem kdaj narobe naredila 🙁 Vem,da je vedel da ga imam rada,ampak še vseeno bi mu rada to povedala. Podrl se mi je svet. Grozni šok je bil še ko ga nismo mogle več videt,ker so ga že odpeljali v mrtvašnico,mislila sem da se bom lahko vsaj poslovila od njega. V bolnišnici sem se sesula,na wcju sem tako jokala,vsedla sem se na tla zraven umivalnika,nisem mogla več stati na nogah,dojeti,da se to res dogaja in da atija nikoli več ne bom videla :”( Besed,ATIJA NI VEČ,ne bom nikoli pozabila!
Videla sem ga šele v mrliški vežici,ko so ga pripeljali,odtrgalo se mi je ko sem ga zagledala,enostavno se nisem mogla posloviti od njega,kar na jok mi gre zdaj ko to pišem,grozne bolečine srca so to 🙁
Vedno,kadar se s kom pogovarjam o tem,mi gre na jok. Tako rada bi,da bi videl moje otroke ko jih bom imela,da bi me videl ko se bom poročila …
Tako zelo ga pogrešam :””((
Dragi Ati!
Spet je tu pomlad in spomini so še vedno tako živi.V naših srcih živiš in tako bo ostalo za večno.Še svečka zate gori in moje srce še vedno trpi.Kako bi te spet potrebovali, tebe tvoje nasvete in tvojo spodbudo.Tolažim se z mislijo da si moral oditi in da zato ne trpiš več.Še vedno ponosna na tebe,
tvoja Lidija
Tam nekje pa se zopet srečava in v to sem prepričana bolj kot kadar koli prej.
Ati,
nisem te pozabila, le moje življenje je tako prazno, da me je sama žalost. Pa saj se smejem, govorim in družim a v mojem srcu je sama bolečina. Kako naj me nekdo, ki ni doživel podobnega zastopi, da te pogrešam.Iz dneva v dan iz noči v noč in ne vidim izhoda.Kako bi bilo vse lažje, ko bi bil ob nas.Komaj čakam, da se tam nekje zopet vidiva.Ni je pravice in ni razlage zakaj ravno ti-Toliko je še ostalo vsega pa ni rok, ki bi to znale in naredile.Ni topline ni nasvetov in tolažbe da bo bolje.Spet jokam, ker si res tako srčno želim tvojega obiska v sanjah, pa te tudi tam ni. Ati, kje si?
Rada sem te imela in rada te imam in tvojega zaupanja nikoli ne izdam.
Tvoja Lidija, vedno in zavedno ponosna na svojega očeta in na to, da sem tvoja hči za vedno.
Danes je 14 mesecv odkar je iz mojega življenja odšel moj ati. PRVIČ PREBIRAM TE VELIKE BESEDE NA TEM FORUMU.
Rekli so, da čas celi ves rane, da bo čas prinesel svoje…K… je prinesel. Samo še večjo bolečino, večjo praznino, neskončno dolge neprespane noči, potoki solz…Vsaki dan odhajam na njegov grob in vsaki dan si znova in znova zaželim, da bi lahko ostala ob njem, z njim. Čeprav imam moža, dva otroka, mamo, sestri in brata, kup nečakov…vse to še imam. Ampak atija pa nimam več. In s tem se ne morem in meorem sprijazniti. In preklinjam dan, ko je odšel za vedno. Nikoli bolan, nič…nato pa 10 dni bolnišnice zaradi bolečine v roke, peti dan morfij, šesti dan koma… do konca. Diagnoza: PLAZMOCITOM, zadnji stadij. 10 dni in konec, za vedno…
O bog, kje si bil takrat, ko te je moj ati najbolj potreboval? Zakaj si vzel ravno njega? Moral bi koga drugega! Besna sem zaradi tega, jezna na vsakogar, ki še ima atija, jaz pa ga nimam več. Vem, kako grdo se to sliši, ampak jaz ne morem več. Čez nekaj dni imam rojstni dan. Sploh se ga ne veselim, to bo samo še en dan poln solz in žalosti, ko se bom spomnila na to, da me na ta dan nebo mogel objeti…
Nardika
Danes je 14 mesecv odkar je iz mojega življenja odšel moj ati. PRVIČ PREBIRAM TE VELIKE BESEDE NA TEM FORUMU.
Rekli so, da čas celi ves rane, da bo čas prinesel svoje…K… je prinesel. Samo še večjo bolečino, večjo praznino, neskončno dolge neprespane noči, potoki solz…Vsaki dan odhajam na njegov grob in vsaki dan si znova in znova zaželim, da bi lahko ostala ob njem, z njim. Čeprav imam moža, dva otroka, mamo, sestri in brata, kup nečakov…vse to še imam. Ampak atija pa nimam več. In s tem se ne morem in meorem sprijazniti. In preklinjam dan, ko je odšel za vedno. Nikoli bolan, nič…nato pa 10 dni bolnišnice zaradi bolečine v roke, peti dan morfij, šesti dan koma… do konca. Diagnoza: PLAZMOCITOM, zadnji stadij. 10 dni in konec, za vedno…
O bog, kje si bil takrat, ko te je moj ati najbolj potreboval? Zakaj si vzel ravno njega? Moral bi koga drugega! Besna sem zaradi tega, jezna na vsakogar, ki še ima atija, jaz pa ga nimam več. Vem, kako grdo se to sliši, ampak jaz ne morem več. Čez nekaj dni imam rojstni dan. Sploh se ga ne veselim, to bo samo še en dan poln solz in žalosti, ko se bom spomnila na to, da me na ta dan nebo mogel objeti…
Bernarda
Dragi moj ati…
Težak dan imam danes, zopet enden od tistih dni, ko nonstop mislim nate.Žalostna sem, neizmerno.Ne morem povedati tega, kaj vse bi dala, da bi te zopet lahko slišala, videla…da bi samo še enkrat v stopil skozi vrata, samo še enkrat bi te želela videti in ti reči, da te imam rada. Pa te ni, niti v moje sanjew ne prideš.O Bog, kaj sem storila narobe, da je tako. O d bolečine se mi para srce, ati pogrešam te…
Ati,
še sem tu in še te iščem.Včasih v avtu tulim od žalosti, ker te ni več.Pa kar ne morem dojeti, da te ni. Kmalu bo tvoj rojstni dan in spet mi bo še mnogo huje kot vsak dan. Vem, da ni nihče za večno dan na ta svet a zakaj si ravno ti odšel tako hitro.Še malo bi te moral tisti gor pustiti pa se raje igra z našimi čustvi. Naj ti bo v onostranstvu lepo in spokojno pa počakaj na svoje najdražje.
Saj veš, tam nekje se srečava ati.
Tvoja Lidija