Ati, tam nekje se srečava
Draga Lidija!
Ne bom te spraševala po počutju, ker se velikokrat spomnim na te in vem kaj preživljaš.
Upam le, da žalost že kdaj privleče smeh na tvoje lice ob spominih na zlatega ata in vajino skupno življenje.
Jaz se počasi vračam v stare tirnice,..čez dan gre..zvečer pa še vedno privrejo čustva na dan in redko se zgodi, da ne spolzi kaka solza pred spanjem.
POGREŠAM jo zelo,zelo…pogrešamo jo vsi!
ampak upam-o ,da se bomo enkrat tam med zvezdami spet srečali , objeli ,…
Lidija ,jaz verjamem da so naši ljubljeni še vedno med nami in nas “pazijo”, le začutiti jih moramo. Jaz sem prepričana, da je tvoj ati ob tebi, saj je tvoja ljubezen do njega nesmrtna!
Topel objem draga moja!
nataša
Dragi Ati!
Danes je točno 11 mesecev odkar si se poslovil. Poslovil si se le tu na Zemlji sedaj pa vem, da kraljuješ na drugi strani. Naj ti bo lepo na oni strani z ostalimi Angeli. Ne mine dan, da nebi mislila nate. Za vedno si zapisan v mojem srcu. Pa naj napišem, da še kar čakam nate in da še vedno prekleto boli, ker te nemorem objeti.
Ponosna sem, da sem ravno jaz tvoja hči,
Lidija
Se srečava tam nekje,…………..
Pozdravljeni!
Najprej najlepša hvala za ta forum. V sredo sem bila pri ginekologu 10.teden nosečnosti brez slabih občutkov sem prišla tja, ko mi je g. rekla da se ne razvija dobro in da ne vidi srčka. Bila sem v nadstanju nič več nisem slišala. Od žalosti so mi po licih stekle solze jokala sem 3 ure skupaj pa do danes vsak dan. V torek zjutraj sem mogla v klinični center na urgntno ginekologijo, kjer so mi povedali isto kot dan prej moja zlata ginekologinja. Par ur kasneje sem imela splav-čiščenje. Ostala mi je slikica ki sem jo dobila ob prvem obisku pri ginekologu ko je bilo še vse ok. Moje srce in duša sta tako žalostna-trpim in zelo mi je hudo za to mojo pikico kot sva ji rekla z mojim partnerjem. Človek ugotovi ko se mu to zgodi da so ljudje ki te obkrožajo vsi polni nasvetov, jaz pa rabim samo nekoga da me posluša o tej bolečini ki jo čutim ob izgubi. Kaj me briga fizična bolečina, psihična me ubija sprašujem se ZAKAJ, ZAKAJ? Resnično boli in ne privoščim tega nobenemu. Moja pikica ki sem jo vsak večer pobožala. Veselila sem se dneva ko bi privekala na svet ko bi jo položili na moje prsi. Ah želim si biti sama vsi me nekaj sprašujejo mene pa samo to zanima in nič drugega.
Res sem zelooo žalostna zanima me ali to kdaj preboliš ali vedno nosiš v srcu to izgubo.
Draga Pejkica28!
Tukaj smo zato, da se tolažimo, da prisluhnemo! In vsi, ki smo tukaj, vemo, kaj prestajaš!
Ni važno, koga izgubiš, mamo, brata, sestro, očeta, otroka, prijatelja….nerojenega otroka, vedno je enako težko. Z izgubo imaš občutek, da je del tebe odšel z njim/njo. In še res je.
Izgubo boš vedno nosila s sabo, vendar vedi, da si sedaj bogatejša, boljša. Z izgubami rastemo, postajamo drugačni, boljši. Ko bo najhuje, vedi, da ti je ta drobna pikica dala ogromno ljubezni, ki te bo spremljala do konca življenja. Vedno bo ob tebi kot angel varuh, verjemi. Najprej pa si vzemi čas za žalovanje, izjoči bolečino, pojdi v naravo in kriči, vpij, daj bolečino iz sebe in je ne zadržuj!
V mislih sem s tabo, oglasi se še kaj!
Dragi Ati
Dnevi in meseci minevajo a meni se zdi kot, da je bilo vse včeraj. Kmalu bo leto dni od tvojega odhoda. Najmanjši vnuk vedno kadar pogleda tvojo slikico nekaj začeblja. A se vidva pogovarjata? Besedo Dedi pa tako lepo izgovori, da me vedno stisne pri srcu. Ko odrastejo tvoji najmanjši vnuki bojo dobro vedeli kdo je bil njihov Dedi in kako si bil dober. Tak oče kot si nama bil ti so redki. Nikoli ampak nikoli te ne izbrišemo iz naših src. Ne mine dan, da te nekdo izmed tvojih najdražjih ne omeni.
Ati naj ti bo lepo kjer koli si, in pazi na nas.
Rada te imama,
tvoja Lidija
Dragi Ati!
Danes je leto okoli odkar si se odločil za večni počitek. Vedi, da te neizmerno pogrešam in da te nosim v srcu. Na današnji dan sem te nazadnje videla živega te poljubila in potem si odšel. Ti si nama postlal s sestro prvo najino posteljo midve pa tebi zadnjo. Upam in želim ti, da ti je tam nekje lepo in ko pride tudi moj čas me počakaj. Ne bojim se smrti saj vem, da je to le fizični odhod, duša pa ostaja kot nenkakšna energija, ki drži pokonci vse ostale na zemlji.
Iščem te v ljudeh,
iščem te v soncu,
iščem te na nebu,
pa pogledam v svoje srce.
Tu si in tu boš ostal.
ZAVEDNO.
Rada te imam ,
tvoja Lidija
Draga Nataša, tudi jaz se velikokrat spomnim nate. Hvala za lepe besede.
Lidija,
šele danes sem prebrala tole temo, ker dolgo nisem mogla in hotela spremljati večine zapisov na tem forumu. Tvoje besede so se me močno dotaknile, zelo lepo si napisala svoje misli. Morda ti bo v tolažbo moja misel. Če je že bilo našim bližnjim usojeno prekratko življenje, smo lahko srečni, ker smo bili del tega življenja – in ker so bili oni del našega.
In še ena, to sem pa nekje prebrala, in je ne bom dobesedno citirala:
Ko je umrl tvoj ati, je umrl del tebe.
Toda ker ti živiš, živi del njega še naprej, s tabo.
Predvsem pa bodi vesela zaradi vrednot, ki ti jih je zapustil.
Drži se.
Dragi Ati!
Tole moram napisat, ker se mi zdi, da ima nek pomen. Včeraj me je hčer vprašala kaj bi naredila, če bi bilo konec sveta in bi imela samo 4 ure na razpolago. Ravno to kar sem mislila jaz in nisem hotela reči naglas, je izustila ona.
Njene besede: Hitro bi vse na kup zbrala (brata, očeta, mene,svojo teto, obe babici, pra dedka in oba bratranca) odšla k dediju na grob tam počakala na konec s svojimi najdražjimi osebmi. Iz mojih oči pa so kar vrele solze. Tako zdaj veš, da te tvoja vnučka tudi nenormalno pogreša in veno te bo. A ne kako lepo je to ona skombinirala?
Še vedno živim z mislijo, da se tam nekje srečava…..
Rada te imam, Lidija
Draga lidija!
Žalost počasi izginja …vsaj pri meni,…nekako sem sprejela, da mami ni več in je fizično nikoli ne bo . Mogoče zato, ker je njen duh še vedno živ v vseh nas, ki smo jo in jo imamo še vedno radi.
V vsaki roži, ki je zacvetela na mojem vrtu, vidim njen nasmeh ,čutim njeno veselje, da je spet narava oživela. Joj kok je oboževala rože., prvi žafran, narcise, tulipani…joj veselila se je kot otrok ob čokoladi, ki jo je dobil po nekaj mesečni dieti.
In v teh “majnih” radosti vidim njo in mi je lažje1
Draga Lidija, želim ti da kmalu tudi v tvoje srce zasije spomladansko sonce in najdeš predragega očeta v stvareh, ki so mu bile ljube.
Lahko da se ponavljam ampak vseeno, še kako drži ta stavek: človek živi tako dolgo, dokler je živ v srcih in spominih ljubljenih!
in verjamem da sta tako tvoj ata, kot moja mami še vedno z nami,samo v drugi dimenziji!
Topel objem! Nataša-Daal
Dragi Ati!
Danes je zadnji dan v mesecu in lansko leto si bil v tem mesecu še z nami. Čutim, da si ob meni in me varuješ. Si moj angel in moja zvezdica. Vem, da si pomagal najstarejšemu vnuku na pravo pot in zato ti hvala.
Rada te imam,
tvoja Lidija
Vedno sem bila in vedno bom ponosna, da sem ravno jaz tvoja hči.
Draga Nataša!
Hvala za lepe besede.Tudi jaz tebi želim lepo pomlad s čim več lepimi spomini na mami. Moj ati je še vedno prisoten in vedno bo, ker je za sabo pustil tako veliko svojega dela in lepih spominov. Res je, da dokler so spomini in dokler so naši dragi v naših srčkih so vedno prisotni. Žal ne tako kot bi si mi želeli ampak tudi mi se jim enkrat pridružimo. Vsi njegovi najdražji pa bomo poskrbeli, da tisto kar je ati ustvaril tudi obstane. Vsi se zavedamo, da so to naredile njegove roke in ko pomislim, da nebojo nikoli nič več me boli. Boli, ko hudič in res nevem koliko časa bo tako.
Ati rada te imam,
tvoja Lidija
Draga Lili,
popolnoma razumem tvojo stisko… Moj dragega tatkota ni že cela 4 leta…. Vse se je odvijalo tako hitro, da sploh se nisem zavedala…. 17. januarja diagnoza, 2. februarja operacija, 5. feb. umetna koma, ker so zdravniki neki zašuštrali, 22. feb. ga ni bilo več … pa sploh ni bila bolezen kriva za smrt, ampak zastrupitev krvi…. Bolečina, jeza, žalost….. 4 leta naokoli in še zmeri ga pogrešam…. Pravijo, da čas celi rane…., mogoče res, a verjetno to traja kar nekaj časa… Vem, da tako moj tatko, kot tvoj bedita nad nami, tam nekje in nas čuvata… Danes bi slavil 60. roj dan….
………..