Ati, tam nekje se srečava
Dragi Ati!
Še sem tu še mislim na tebe, še vedno k sebi stiskam tvoje stvari in še vedno prekleto boli. Rada mislim na tebe se spominjam tvojih besed in tvojih dejanj. Velikokrat pri kaki stvari pomislim kako bi ti odreagiral in tako naredim tudi jaz. Neskončno te pogrešam. Kaj bi dala da te še enkrat stisnem k sebi. Tudi zadnji svoj dih samo da bi to doživela. Vem da se tam nekje srečava in samo to me drži pokonci.Kako je pa meni zaradi tvojega odhoda v večnost pa veva samo midva.
Rada te imam, ti dragi Ati pa počakaj na mene tam nekje….
tvoja Lidija
Nataša še vedno sem tu in še vedno bi rada klepetala s teboj.
Dragi moj Ati!
Jutri odhajam v tvoj rodni kraj. Tam tudi počivaš. Komaj čakam, da bom blizu tebe čeprav te ne bom ne občutila ne vonjala kaj šele videla mi je nekako lažje pri srcu ker bom blizu tebe. Doma mi še gori svečka in tako si želim, da mi prideš v sanje pa te še vedno ni. Živim tako kot si me učil in tako, da si še vedno lahko ponosen name. Sedaj, ko pišem solze kar lijejo. Ne nebojo mi nehale liti, ker si še vedno želim samo tvojega objema. Vem, da ga nebo nikoli več in to me tako strašansko boli. Ne morem več.
Rada te imama do sonca, do neba do tam kjer si ti dragi Ati. Še vedno preklinjam to prekleto bolezen in vsaka nova oseba, ki to dobi se mi smili.
Mislim nate ti pa me počakaj tam nekje…..
Rada te imam,
tvoja Lidija
Predragi Ati!
Še sem tu, še boli in moje srce si še vedno samo tebe želi. Točno pred enim letom smo bili še tako veseli in tako polni optimizma, ko smo pokrivali streho vajinega doma z mami. Sedaj je tam le mami in boleč spomin da te ni. Borimo se naprej, držimo skupaj in samo to je bila tvoja želja. Da ostanemo zavedno prijatelji, ki si pomagajo v stiski. Ne boj se za mami saj jo čuvamo kot najbolje znamo. Najlepše pa bi bilo ko bi bil ob nami Ati ti. Spet jokam in preklinjam dan, ko te je ta hudič našel.
Rada te imam,
Tvoja Lidija
A sploh kdaj mine ta bolečina???
Tudi sam se to sprašujem, najbrž je še prezgodaj, ker še ni minilo niti 2 meseca od smrti mojega očeta. Kakšen dan je res kriza. Danes so me poklicali na krvodajalsko, že od smrti očeta nisem bil v okolici OKC. Moram reči, da sem imel take čudne občutke. Žalostno tole vse skupaj.
V takih trenutkih je najlepše , da družina drži skupaj. Na pristen način. To veliko odtehta, čeprav smrti ne more premagat.
Lep pozdrav tebi Lili.
Dragi Feniks!
Od smrti mojega očeta je 5 mesecev in ta bolečina še kar drži. Z družino sem zelo povezana samo kaj, ko to preboleva vsak na svoj način. Jaz si kar ne morem priznati, da očeta ne bom videla nikoli več ( tam nekje pa zagotovo in samo to me drži pokonci). Toliko stvari se je zgodilo, ki bi mu jih želela povedati pa jih žal ne morem. Saj jih povem tako v mislih samo odgovora ni. Žal dokler ne doživiš izgubo sam ne veš kako to lahko boli. Sedaj zastopim vse, ki izgubijo svoje najdražje. Zelo se trudim živeti tako kot bi si želel ati in vem, da bi bil name ponosen. Pomagam ljudem, ki rabijo pomoč in jih tudi slišim.
Vem da se dobro vrača z dobrim in tako Feniks naredi tudi ti. Hodi še naprej na krvodajalske akcije saj tako nekomu rešuješ življenje. Življenje pa ima za nas, ki smo izgubili svoje najdražje tudi največji pomen. Tudi tvoj oče bo ponosen še naprej, samo da to spremlja pač od nekje drugje…..od tam nekje kot pravim jaz.
Bodi ponosen da si ravno njegov sin in nikdar tega ne pozabi.
BOGI SO UMRLI TISTI, KI JIH ŽIVI POZABIJO, TISTE O KATERIH PA SE GOVORI SO VEDNO Z NAMI IN ŽIVIJO V NAŠIH SRCIH.
Dragi Feniks prejmi moje iskreno sožalje.
Lp,
Lidija
Moj Ati!
Danes mineva 183 dan tvojega odhoda. Približuje se moj rojstni dan, ki si mi ga lansko leto še voščil. Kaj pa letos?
To leto se mi je že toliko slabega zgodilo, da ne vem ali bom zvozila. Izgubila sem tebe Ati, prvič v življenju imela gips (zlomljena petnica), mož ne more več opravljati poklica zaradi bolezni, sin ni naredil letnika in za povrhu sem dobila še odpoved.
Tebe pa ni in ni da bi mi lahko stal ob strani in mi pomagal. Vsaj čuvaj name od tam kjer si.
Počakaj me in tam nekje se zopet srečava.
Rada te imam in vsak dan te bolj in bolj pogrešam.
Tvoja Lidija
To vidiš bi moral dat prebrat tistemu scorpiu, pol bi šele javkal. Korajžno! Če bomo kolikor toliko pri zdravju, bo že šlo. Sin se bo že pomatral, ali pa šel delat. Živi v upanju, da bo naslednje leto boljše. Boš videla, da se bo vse uredilo. Tudi nam je umrla mama od moža letos, pa raje tako, kot da bi bila od drugih odvisna, kakor je kazalo. lp in pogumno!
Ati!!!!!!!!!!!!!
Danes je 203 dni kar te ni. Padla sem v tako krizo da ne vem kako se bo končalo. Vsak dan te bolj in bolj in bolj pogrešam. Podoživljam stvari, ki so se dogajale lansko leto takle čas. Bili smo še tako srečni in jaz tako drugačna. Vsi pravijo, da je treba živeti naprej. Ma vse skupaj naj gre nekam, meni to ne uspeva in ne vem če bom zvozila. Vsi se držijo kar dobro jaz pa tonem in tonem v svoji žalosti. Najraje sem sama in mislim kako je bilo, ko si bil še z nami. Prekleta naj bo bolezen, ki te mi je vzela. Imama moža. otroke, ki jih imama rada a sem brez volje tudi z njimi komunicirati. Bojim se da jih bom zgubila in vem, da bom zato kriva sama, samo nemorem pa narediti nič. Nimam moči in ne vidim sonca. Želim si da bi bilo vsega konec.
Za vedno boš v mojem srcu – manjka mi tvoja energija, tvoja varnost, topla beseda, glas. tvoj pogled, znanje. Matr kolk me boli srce, da sam sebe sprašijem če sem sploh še normalna.
Komaj čakam da se tam …. nekje srečava,
tvoja Lidija
včeraj smo se poslovili od mojega očeta. človeka z veliko začetnico. in danes tako boli, boli…in vse je nekako zamegljeno, žalostno, solze v očeh, težko… tako presneto težko. bojim se da bo vsak dan težje ne lažje, ko ga bom iskala z očmi, ko bom prisluhnila kje bom slišala njegov glas…bojim se da bom kot Lili, tudi sama imam družino a oče mi je bil tako blizu, znal mi je prisluhniti, poslušati, svetovati…bila sva si podobna vizualno, karakterno…
vem, da je mami še huje, saj je med njima bil odnos, ki je bil vsem za vzgled, vem da trpi, le kako naj jo potolažim, ko pa sem sama popolnoma sesuta….
upam, srčno upam, da bo čas na moji strani…
Draga Florina!
Prav dobro vem kako ti je in kako ti še bo. Izrekam ti sožalje ob izgubi očeta ti pa bodi ponosna da si ravno TI njegova hčerka. Bodi ponosna in tudi tvoj ati bom tam v onostranstvu ponosen nate. Jokaj, ko ti bo hudo, pojdi na sprehod, kriči a ne zapiraj žalosti v sebi. Jaz še danes to počnem. Včasih mi je bolje včasih slabše. Pravijo, da tudi žalost enkrat odide vendar mene v to še niso prepričali. Vsak dan bolj in bolj dojemam da atija nebo nazaj in to me ubija. Kot sem napisala imam družino, ki pa zaradi mene in moje žalosti kar dosti trpi. Ne dovoli si da se tudi tebi kaj takega zgodi. Vem pri tebi je še vse zelo sveže in se morda še nezavedaš popolnoma.
Tvojemu očetu želim večni mir, tebi pa da ti oče zavedno ostane v ponos tako kot je meni moj.
Pusti solzam in bolečini čas pa bo morda nekoč bolje.
Ko ti bo hudo se oglasi pa ti bom vsaj z lepo besedo malo pomagala preživeti dan.
Lidija
Dragi Ati!
Bila sem na tvojem grobu pa sploh ne morem dojeti, da ležiš tam. S sestro sve bile ob tvojem grobu 11.10.2010 kar tri ure. Čistile kar je že očiščeno mislile nate in pustile solzam da so tekle. Tvoj vnukec pa je dan prej tako čebljal ob grobu, da sem prepričana da se je pogovarjal s teboj. Smo že odhajali, ko je na vsak način hotel na tla. Sestra ga spusti in on naravnost na tvoj grob. Tako majhen (17 mescev) ampak kje je njegov deda pa dobro ve. Tako najmanjši kot vsi tvoji vnuki veliko govorijo o tebi in vedi da te nikoli ne zbrišemo iz naših src. Veliko si naju naučil s sestro in vse svoje znanje bove prenesle na tvoje vnučke. Bojo ponosni na naju,ker sve hčerki tako velikega človeka. Tudi v Slunju še vedno ne morejo verjeti, da te nebo nikoli več. Pa boš saj dokler živive midve živiš tudi Ati ti.
Rada te imam, še kaj bi napisala pa spet in spet jokam.
Koliko bi ti rada še povedala, slišala tvoj nasvet pa sem za vse sama.
Tvoja Lidija,
ki jo spremlja misel, da se tam nekje srečava…..
Ati!
Danes ti bo svečko prižgala tvoja edina vnučka- Mili (kot si ji znal reči in jokam ker vem da ji to nebo rekel več noben na tako lep način kot si ji to Ati rekel ti). Velikokrat mi reče, da pogreša tebe in tvoje besede.
A ne do zadnjega si čutil kako te ima ta mala punčka rada. Čista otroška ljubezen do svojega – Dedija.
Rada te imam in kot vsak dan mislim na tebe tam nekje….,
Lidija