Res dvomim, da to spada v ta sektor medover, ampak okej, lahko probam…

Torej, če na hitro opišem situacijo. Doma nam gre zelo dobro, mislim… Finančno gledano. Glede na to, da živimo v časih, ko zelo malo podjetij raste in posluje s profitom, gre podjetju mojega atija zelo drugače, posel je in to dober, posledično tudi dovolj denarja in mamo vsi doma vse, kar si želimo. Oblačila, avti, stanovanja po Evropi, potovanja etc etc.
Ati ima sicer to podjetje že več kot 10 let in na začetku je bila situacija res slaba, ni bilo dela, krediti, ni bilo denarja niti za sproti, kaj šele za kaj več, potem pa se je vse nekako začelo razvijati, vedno bolj in bolj. Danes pa res cvete, vse je ustvaril sam in dostikrat tudi v zelo težkih razmerah.
Dejstvo pa je, da sta ati in mami vedno živela brez kakršnegakoli hvaljenja komurkoli o tem, da imamo morda malce več in da si lahko posledično tudi malce več privoščimo. Živeli smo pač za sebe, nikoli ni bilo kakršnegakoli izpostavljanja in vedno sta oba učila nas otroke, da se do denarja pride samo in izključno s trdim delom in z neko samovšečnostjo ne prideš nikamor.
Ati dela praktično cele dneve, mami pa ima sicer svojo kariero, ampak ne ravno uspešno in tako finančno gledano, vse kar imamo, imamo zaradi atija.
Kar se pa dogaja zadnje čase in kar jaz resnično dojemam kot problem pa je… Ati je postal čisto drugačen, aroganten, nesramen, kako je samo on izključno zaslužen za vse, kar v družini imamo in da samo on zares dela in da se nimamo nobene pravice pritoževati nad čimerkoli in da če nam kaj ne paše nas lahko kadarkoli zapusti in da bomo takrat videli, kako nismo nič brez njega.
Pod ”mi” mislim mami, sestro, mene in brata.
Jaz sem doma samo med vikendi, ker delam srednjo šolo v drugem kraju, je pa med vikendi grozljivo doma, ati mamico res žali z groznimi, grdimi besedami, kako je nesposobna, nerazgledana, kako zna v življenju samo težiti, ne bom niti ponavljala… Tudi do naju s sestro je lahko takšen, kadar je pod pritiskom, do bratca sicer ne, je pa res, da je še majhen.
Finančna situacija pri nas doma ni bila še nikoli tako dobra kot je zdaj, ampak nekako, nevem, izgubljamo na vsem ostalem. In res mi je težko pisati o tem, ker nikoli nisem mislila, da se lahko vse tako obrne.
Torej moje vprašanje… Ali se lahko zgodi, da če si preveč uspešen v življenju, ti to nekako stopi v glavo in postaneš preveč samozagledan? Nisem mislila, da bom kdaj to rekla, ampak morda denar dejansko pokvari ljudi.

In se popolnoma zavedam, da obstajajo predvsem v teh časih veliko hujši problem kot prepotetno obnašanje nekoga, ki ima vse, ampak… Nevem. Bi bila vesela, če lahko kdo prijazno in objektivno odgovori.

nič kaj tolažečega ti ne morem povedati. od ljudi, ki so finančno uspeli. je žal večina takih, da pokažejo svoj pravi obraz. saj zaradi tega so tudi uspeli. Tvoj ati pa misli, da zraven keša sodi tudi popolna familija. kmalu se bosta ločila, saj mora imeti sedaj on zraven mlado sponzorušo za reprezentanco, ne pa zgarane matere treh otrok. zato hitro pridno študiraj, da boš imela vsaj kaj od tega bogastva, ker se zna zgodit, da se bosta kmalu tožili za preživnino, saj si bo g. uspešni podjetnik nakazoval minimalca.

Človek si je prigaral neko mat. bogastvo, ki ga deli z vami in glede na povedano, bi lahko sklepali, da nazaj ne dobi tistega spoštovanja, ki bi ga po njegovem moral dobit. In tega pri takih ljudeh, ki jim je prvo in edino merilo mat. bogastvo, ni nikoli dovolj.
Nekdo, ki te ima resnično rad ti ne bo govoril grdih besed ne v dobrem ne v slabem.
Mnogo tistih, ki gredo na svoje, odprejo svoja podjetja, gredo zato po tej poti, ker težko shajajo s sodelavci v kakšnem podjetju. Imajo nek socialni manjko, se ne razumejo najbolje z drugimi ljudmi in zato odrinejo na svoje. So na nek način perfekcionisti v svojem delu, nikoli zadovoljni z ničemer, ne znajo se veselit svojega dela, so tudi zahtevni do drugih, obupno si želijo pozornosti in če je ni “dovolj” (dovolj je pa ni nikoli 😉 postanejo arogantni, celo zapadejo v depresijo. Čustveni invalidi.
Ponavadi njihovo podjetje/obrt propade, ko sami obnemorejo, ker niso sposobni nikomur predat njihovega dela, ker nihče ni dovolj dober, nihče ni dovolj vreden……

Vse to se je dogajalo že prej, le ti nisi bila dovolj pozorna, nisi dojela kaj se v resnici dogaja. Sedaj odraščaš in vidiš tudi napake za katere si bila nekoč kot otrok slepa.
Mogoče bi kaj (za enčas) pomagalo, da očetu poveš koliko ti pomeni, da si mu hvaležna, da veš, da veliko dela…. skratka, da mu daš vedet/občutek, da je njegovo delo opaženo. Mogoče mama zaradi obilice svojega dela in skrbi za otroke težko še njega “carta”, on se posledično počuti zapostavljen in “tečna” kot mali otrok….. ker na nek način še vedno ni odrasel… :/ 🙁

Draga moja deklica, če je ati nesarmen ni zato, ekr vas ne bi imel rad, temveč, ker je preobremenjen.

poskusite ga lepo razbremeniti in mu lepo povejte, da lahko živite tudi z manj, ker bi ga raje videli več doma in bili več z njim, pa bo ati boljše volje.

lahk ose odpoveste počitnicam v evropi, dragm oblekam in avtomobilom itn. vseza dragega atija in čudovito družino in prepričana sem, da boste srečni