aspartam
Spoštovani,
imam vprašanje v zvezi s konzumacijo aspartama. Sicer ne vem, zakaj je sploh dovoljen v prehrani, če je tako nevaren (oz. fenilalanin), a jaz se vendar ne morem oz. (še) nočem odreči žvečilkam, ki ga vsebujejo.
Zanima pa me vendarle, kakšne posledice lahko pričakujem, če vsak dan požvečim približno en paketek takšnih žvečilk (27g ima zavojček) – ali s tem občuto ogrožam svoje zdravje? V drugih oblikah se umetnim sladilom dosledno izogibam.
Hvala že vnaprej,
N
Spoštovani!
Aspartam je ime za neenergijsko, sintetično visoko intenzivno sladilo. Sladilna moč aspartama je 150-200 krat večja od sladkorja. Dodajajo ga približno 6000 živilom, predvsem dietnim brezalkoholnim pijačam. Najdemo ga tudi v hrani (predvsem jogurtih, pudingih, sladoledih, marmeladah,…), žvečilnih gumijih brez sladkorja in v nekaterih žvečljivih vitaminskih nadomestkih. V evropskem sistemu označevanja aditivov s števili E ima kodo E951. Aspartam je strokovno ime za umetni sladkor, znan pa je tudi pod zaščitenimi imeni NutraSweet, Equal, Spoonful, Equal-Measure, Canderal,…
Aspartamu so pripisovali in še vedno pripisujejo vrsto neželenih učinkov, dokazati pa so do sedaj uspeli samo to, da lahko povzroča težave pri ljudeh, ki ne morejo presnavljati fenilalanina (fenilketonurija). Aspartam je namreč sestavljen iz 40% asparaginske kisline, 50% fenilalanina ter 10% metanola in pri presnovi v celoti razpade na naštete tri snovi, pri nadaljnji presnovi pa metanol razpade še na formaldehid in formično kislino.
Med pripravo aspartama in pri njegovem razpadu v manjši meri lahko nastajaja tudi diketopiperazin. Ta lahko v telesu zapade določenim reakcijam, ki lahko vodijo v nastanek rakotvornega produkta (reakcija nitroziranja). Produkt te reakcije bi tako lahko povzročal raka na možganih in maternici. Vendar v telesu nastaja zelo malo takega produkta (okrog 2%).
Fenilalanin je sicer v možganih normalno prisoten. Igra zelo pomembno vlogo v regulaciji neurotransmiterjev – živčnih prenašalcev. Bolniki s prirojeno genetsko motnjo fenilketonurijo ne morejo normalno presnavljati fenilalanina, zato pride pri uživanju aspartama do povečane koncentracije fenilalanina v možganih. Novorojenčki s fenilketonurijo ob rojstvu izgledajo zdravi, a se že v prvih mesecih življenja začnejo kazati motnje v motoričnem razvoju, duševnem razvoju, pojavljajo se krči, kožni ekcemi, nerazvito zobovje,… Zato mora biti vsebnost aspartama s posebnim opozorilom, da vsebuje fenilalanin, označena na embalaži.
Kot sem že omenil aspartamu pripisujejo vrsto neželenih učinkov (dokumentirali so več kot 90 različnimi simptomov), vendar zaenkrat nič od tega niso uspeli potrditi v številnih kliničnih študijah na ljudeh. Dokumentirani neželeni učinki so glavoboli in migrene (21%), vrtoglavica (11%), izguba zavesti, slabost (10%), otrplost, krči v mišicah, povečanje teže, kožni izpuščaj, depresija (9%), utrujenost, razdražljivost, pospešeno delovanje srca, nespečnost, težave z vidom, izguba sluha, težave z dihanjem, napadi panike, motnje v govoru, izguba okusa, šumenje v ušesih, vrtoglavica, oteženo pomnjenje in bolečine v sklepih,…
Znanstveniki, ki so proučevali stranske učinke aspartama, opozarjajo, da bi uživanje aspartama lahko povzročilo, spodbudilo ali poslabšalo kronične bolezni, kot so tumor na možganih, multipla skleroza, epilepsija, sindrom kronične utrujenosti, Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen, duševna zaostalost, limfom, deformacije pri novorojenčkih, bolečine v mišicah in diabetes.
Na podlagi rezultatov številnih izvedenih toksikoloških študij na živalih ter tudi kliničnih študij na ljudeh so ustrezne agencije za zdravila (ameriška FDA in europska EMEA) postavile mejo – najvišji še sprejemljivi oziroma varni dnevni vnos (ADI – Acceptable Daily Intake). FDA je postavila mejo 50 mg/kg telesne teže, medtem ko EMEA 40 mg/kg telesne teže. Določili so tudi še sprejemljivi dnevni vnos razpadnega produkta diketopiperazina, ki znaša 7,5 mg/kg telesne teže.
Nedavne študije na živalih (2009) sicer kažejo, da so tudi odmerki pod temi vrednostmi (40 mg/kg teleesne teže) lahko nevarni (zlasti za možganske tumorje), vendar tega študije na ljudeh zaenkrat še niso potrdile.
Z zvečilnimi gumiji vnesete okrog 100 mg aspartama (če ima zavitek 27 g), kar je pri teži 55 kg zgolj 1,8 mg/kg telesne teže. To je povsem zanemarljivo in ne predstavlja tveganja.
Vendar močno dvomim, da je to vaš edini dnevni vnos aspartama – aspartam je dodan več kot 6000 različnim živilom. Po podatkih naj bi odrasel človek povprečno dnevno vnesel 5-6 mg aspartama na kg telesne teže. Se pravi povprečen odrasel moški (75 kg) dnevno vnese nekje 375 – 450 mg aspartama dnevno.
Naj vam pojasnim neproblematičnost zvežilnih gumijev še z enega vidika. 100 mg aspartama, ki ga zaužijete z žvečilnimi gumiji razpade na 40 mg asparaginske kisline, 40 mg fenilalanina in 10 mg metanola. Zavedati se morate da vse te tri spojine (fenilalanin, asparaginska kislina in metanol) najdete naravno prisotne tudi v naravni, nepredelani hrani. Bom navedel nekaj primerov vsebnosti zgolj za najbolj problematični razgradni produkt, to je metanol. Na primer 1 kg hrušk vsebuje 4-9 g metanola, 1kg grozdja vsebuje 0,24 – 2,4 g metanola, 1L pomarančnega soka vsebuje 1-80 mg metanola,… Podobno je tudi za asparaginsko kislino in fenilalanin.
Torej mislim, da iz navedenega razumete zakaj dodajanje aspartama zaenkrat še ni prepovedano, poleg teg tudi druga umetna sladila niso »nedolžna«. Ljudje pa smo pač taki, da mora vse biti sladko, dobrega okusa,… Če bi namesto aspartama dodajali navadni sladkor bi to pomenilo povprečno 80-100 g sladkorja dnevno, kar pomeni vnos 320-400 kcal dnevno (prib. 20% dnevne potrebe). V tem primeru bi se kaj hitro soočali s problematiko prekomerne telesne teže in številnimi boleznimi, ki so povezane s prekomerno telesne teže.
Se pa strinjam, da se je potrebno tem umetnim sladilom (aspartam, acesulfam K, saharin,…) čim bolj izogibati in izbirati živila, ki namesto njih vsebujejo poliole (sorbitol, maltitol, ksilitol, laktitol,…).
Lep pozdrav,