Aseksualen sem

Provokacija??

A smem vprašat kaj mi zdaj točno naprej mečeš?

Aseksualen nobeden ne rata. Asekualen si ali pa nisi. To ni sicer prirojeno, vendar je pa pribito nate. Ko praviš, da nekateri so nespopobni v postelji… Asekualci ne bodo nikoli sploh šli v posteljo. Oziroma bodo, venadar ne seksat.

Da ne razumem ljudi… kako naj razumem sploh take kretenske komentarje, kot je bil “glej moje ime”?

no evo, še mal branja 🙂

na tem forumu bolj kurbarija prevladuje, zato sploh ne vem kaj si hotu s svojim pisanjem povedat oz najdit. kot vidim smo te uspeli razjezit, ampak boš preživu tut to.
se mi pa na splošno zdi, da je sodobna medicina tok napredovala, da ma že vsak svoje bolezni in diagnoze. me pa čudi, da so bili recimo ljudje po taboriščih tako polni volje do življenja in niso meli časa posvečati se tok samim sebi kot to počnejo ljudje zdaj.

tukaj si recimo obesil na plano svoje spolno življenje in ne samo tukaj, ampak še na druge forume. očitno ti ni tako zelo prav, da je tako kot je.

vseeno pa mislim, da bi se moral manj ukvarjati s tem svojim stanjem ali karkoli že to je.

Aseksualci

Potem ko je pred štirimi desetletji seksualna revolucija spremenila vse poglede na intimnost, se zdaj v Evropi in drugod pojavlja prav nasproten pojav vse več oseb trdi, da ne čutijo nobene potrebe po spolnem udejstvovanju.

Takšni ljudje med razlogi, ki spodbujajo življenjski izbor brez seksualne dejavnosti, navajali travme iz otroštva, napetost zaradi službe ali družinskih težav, predvsem pa pretirano “bombardiranje” s seksom v medijih, zlasti na televiziji in v televizijskih oglasih, kar pri nekaterih, namesto da bi prebujalo spolno željo, povzroča prav nasproten učinek oziroma poraja odpornost do seksa.
Genetsko pogojena?
Zanimivo je, da so raziskave, ki so jih opravili na nekaterih živalskih vrstah, pokazale, da aseksualnost ni izključno človeška stvar, in da je lahko genetsko pogojena. V devetdesetih letih so namreč tri različne skupine ameriških znanstvenikov opravile raziskave na ovcah in pokazalo se je, da je aseksualnost pri ljudeh in živalih navzoča v skoraj enakih odstotkih.
Odkrivanje lastne seksualnosti je naraven proces, ki bi ga morali sprejeti z zadovoljstvom, takšen pogled nam vsaj vsiljuje družba, v kateri živimo. Sem in tja morda kdo želi svojo seksualnost skriti, toda ni se še zgodilo, da bi jo zanikali.
Če kdo izgubi zanimanje za seks, mu bo zdravnik svetoval, naj poišče strokovno pomoč. Če je motivacija za seksualno intimnost razsežnost, ki gre v obliki krivulje od nič do skrajno visokih vrednosti, je logično, da obstajajo tudi ljudje, ki jim seks ne pomeni nič. Aseksualni posamezniki so sposobni občutkov bližine in so zelo navezani na svoje partnerje, toda v trenutkih vznemirjenosti jih to začenja motiti, saj v spolnem dejanju ne vidijo nobenega pomena.
Zgodovina celibata
Revija New Scientist navaja, da aseksualnost ni bolezen, da gre zgolj za novo družbeno skupino spolne usmerjenosti. Začelo se je leta 1999, ko je Elizabeth Abbott z Univerze v Torontu izdala knjigo Zgodovina celibata. Na njeno knjigo se je odzvalo veliko bralcev; pisali so ji tako ljudje, ki so v celibatu, kot tisti, ki preprosto niso seksali. Le da to v njihovem primeru ni bila stvar odločitve tega si preprosto niso želeli početi.
Takrat je odkrila, da aseksualni ljudje dejansko obstajajo. “Aseksualec je lahko tudi poročen,” pravi Abbottova. “Toda zaradi družbenih pritiskov večina aseksualcev ostaja ‘v omarah’. Skrivajo se, ker živimo v družbi, prepojeni s seksom. Predstavljajte si nekoga, ki si ne želi seksa in nima težav, ker ga ne dobi. V bistvu se nima s kom pogovarjati.”
V iskanju sorodne duše
Na eni strani obstajajo aseksualci, ki še nikoli niso občutili potrebe po zbližanju z drugimi ljudmi, niti v neseksualnem smislu ne; ti se opisujejo kot “osamelci”. Drugi, se želijo povezovati z moškimi in ženskami nekateri ljudje bi to opredelili kot usmerjenost vendar samo na čustveni ravni. Želijo si, da bi našli sorodno dušo, s katero bi lahko delili interese in preživljali čas, toda brez seksualnega razmerja.
Majhno spolno poželenje
Velika paleta različnih izkušenj aseksualnih ljudi namiguje, da so tudi potencialni vzroki za njihovo pomanjkanje spolne privlačnosti zelo različni. Nekateri aseksualci imajo kljub spolni usmerjenosti izredno majhno spolno poželenje. Drugi aseksualci sestavljajo četrto kategorijo seksualne usmerjenosti (poleg hetero-, homo- in biseksualcev); so ljudje, ki jih ne privlači noben spol, celo če imajo normalno spolno poželenje.
Motnja?
Razprava o aseksualnosti v akademskih krogih skorajda ne obstaja in je rezervirana za rastline, črve in druge preproste oblike življenja. Eden od razlogov je obilica raziskav o človeški seksualnosti, ki so jih spodbujale težave s seksualno aktivnostjo, kot so spolno prenosljive bolezni in najstniška nosečnost. In celo ko znanstveniki raziskujejo ljudi, ki živijo brez seksa, se vedno zdi samoumevno, da je seksualna nedejavnost težava, ki jo je treba rešiti. “Hipoaktivna spolna želja” je navedena v Diagnostičnem in statističnem priročniku za mentalne motnje (DSM IV), bibliji psihologov in psihiatrov. Priročnik pravi, da do nje lahko pride med adolescenco in vztraja vse posameznikovo življenje. Za motnjo velja, če osebi povzroča težave v življenju.
Toda hipoaktivna seksualna želja ne upošteva ljudi, ki so srečni in zdravi, čeprav imajo vse življenje odpor do seksa in jih ne privlačijo ne moški ne ženske. Resnična seksualna identiteta te podskupine ljudi še ni priznana.
Aseskualci »gizdalini«
“Ta skupina se še ni družbeno izoblikovala,” meni sociolog Edward Laumann z Univerze v Illinoisu, ki velja za vrhunskega poznavalca človeške seksualnosti.
Sodeč po raziskavah, opravljenih na aseksualnih sesalcih, aseksualnost pravzaprav ni tako redka. Študija, opravljena na podganah, je pokazala, da 12 odstotkov samcev ni pokazalo nobenega zanimanja za samice. Tako imenovane “gizdaline” so v strokovni literaturi opisali kot aseksualne. Toda ker so podganji samci zelo napadalni, jih niso mogli preučevati tako, da bi postavili v kletko dva samca in tako preverili, v kolikšni meri je pomanjkanje zanimanja za samice povezano z zanimanjem za samce.
Ovni
V devetdesetih letih so tri različne skupine ameriških znanstvenikov obravnavale isto vprašanje. V eni študiji so preučevali ovne, ki so jih v 18 različnih priložnostih izpustili, da bi preučevali njihovo preferenco glede partnerjev. Po pričakovanjih se je velika večina ovnov živahno parila z ovcami, toda kakih 10 odstotkov jih ni pokazalo nobenega zanimanja za samice. Te ovne so nato postavili v ograjo bodisi z dvema samcema ali dvema samicama in preučevali število partnerjev, ki so se živalim zdele zanimive. Od 5 do 7 odstotkov populacije je pokazalo zanimanje za druge ovne, medtem ko naslednja skupina, ki je obsegala od 2 do 3 odstotke populacije, ni pokazala zanimanja ne za ovne ne za ovce. “Ker niso pokazali zanimanja za parjenje, smo jih označili kot 100-odstotno aseksualne,” pravijo raziskovalci iz Oregona.
Ta aseksualna drža se je pokazala tudi med poskusom, opravljenim leto dni pozneje. Raziskovalci verjamejo, da so ti aseksualni ovni dober model za razumevanje osnov aseksualnega vedenja pri sesalcih. Tako lahko preverijo, ali se njihove ravni hormonov kaj razlikujejo od ravni hormonov pri drugih živalih.
Čeprav takšne študije omogočijo vpogled v aseksualnost pri ljudeh, je primerjava med tako različnimi bitji, kot so ovce in ljudje, lahko sporna, zato je treba z njihovimi izsledki ravnati zelo previdno. Razumevanju človeške aseksualnost se najbolj približamo z raziskovanjem ljudi, ki poročajo o tem, da ne prakticirajo seksa.
Srečni?
Ta skupina ne obsega samo ljudi, ki se imajo za aseksualce, temveč tudi ljudi, ki preprosto ne morejo seksati, bodisi zaradi starosti bodisi zaradi bolezni. V raziskavi spolnosti, ki jo je leta 1994 na temelju zelo podrobnega vprašalnika izvedel Laumann na vzorcu 3500 Američanov, se je pokazalo, da približno 13 odstotkov vprašanih ni seksalo več kot eno leto. Štirideset odstotkov od teh ljudi se je kljub temu opredelilo za zelo srečne. Študija je tudi razkrila, da približno 2 odstotka odrasle populacije ni nikoli imelo spolne izkušnje. Toda to nam ne pove veliko o tem, ali si ti ljudje sploh želijo seksati.
Brez želje
Šele pred nedavno pa so opravili seksualno raziskavo, ki je postavila v ospredje želje in se manj osredotočila na spolno obnašanje ljudi, kar je boljši pokazatelj njihove seksualne preference. Bogaert je pravkar objavil prva predvidevanja študije glede prevalence aseksualnosti z opombo, da so izsledki nadvse zanimivi.
Bogaert je v svoji analizi preučil neko drugo študijo seksualne prakse iz leta 1994, ki je zajela več kot 18 tisoč ljudi iz Velike Britanije. Čeprav se ni osredotočila na aseksualnost, je obsegala oddelek o seksualni privlačnosti. Eden od odgovorov se je glasil: “Nikoli nisem občutil seksualne privlačnosti do nikogar.” Bogaert je odkril presenetljivo velik delež (cel odstotek) vprašanih, ki so se odločili za ta zadnji možni odgovor, poleg odgovora o privlačnosti do istega spola, ki je doseglo približno tri odstotke.
Čudne skupine?
Novejša, še neobjavljena študija govori o izkušnjah, stopnji vzburjenosti in poželenja, ob pomoči spletnih vprašalnikov pa so jo opravili med populacijo aseksualcev. Pokazalo se je, da imajo ljudje, ki se opredeljujejo za aseksualne, podobno stopnjo spolnega obnašanja kot drugi anketirani, kar pomeni, da pogosto seksajo, tudi ko si tega v resnici ne želijo.
DeLamater vidi vzporednice z začetkom gejevske revolucije v sedemdesetih letih. “V tem smislu je podobno, kot je bilo sprva z gejevsko, lezbično in transseksualno skupnostjo šlo je za skupine ljudi, ki so jih sprva obravnavali kot čudne in odklonske, takšne, ki ne spadajo nikamor in so tako o sebi mislili tudi sami, a so se postopno prepoznali in združeni zgradili pozitivno identiteto.”
Ne priganja me!
To spremembo podpira dejstvo, da so se ljudje začeli razkrivati. “Bil sem tako vznemirjen, ko sem se končno razkril, da sem šel ven in o tem povedal vsem svojim prijateljem,” se je glasilo eno od pričevanj. Pozitivna identiteta in odkritost s svojimi bližnjimi nekaterim aseksualcem celo omogoča opravljanje “tradicionalne” družbene vloge, ko se poročijo s seksualnimi partnerji. “Ne priganja me,” pravi Dail o svojem možu, s katerim nima spolnih odnosov in ki mu je svojo aseksualnost razkrila že pred poroko.
Bogaert in drugi akademiki so prepričani, da aseksualnost kljub podobnosti z gejevsko revolucijo ni protislovna. “Ne odbija, a tudi ne privlači,” pravi Abbott. Toda kdo ve, morda bomo čez deset let živeli v svetu, v katerem bo povsem kul biti A in biti srečno samski ne bo več oksimoron.

Forum AVEN
Da pomanjkanje zanimanja za seks ni le stvar posameznika, se je pokazalo, ko je Američan David Jay pred tremi letoma na naslovu http://www.asexual.org odprl forum AVEN (Asexual Visibility and Education Network), saj ta skupnost zdaj šteje že skoraj dva tisoč članov, pretežno iz ZDA in Velike Britanije. “Seks je kot algebra. Vem, kaj je, ampak me ne zanima,” je napisala ena od obiskovalk strani o svojem odnosu do seksa.
Na dokaj aktivnem forumu je mogoče zaslediti teme, kot sta “Zakaj ljudje zamenjujejo aseksualnost in homoseksualnost” in “Aseksualnost je izgovor, ker si ne morejo nikogar dobiti ali doživljajo orgazme drugače od seksualcev”. Utemeljitelj foruma, dvaindvajsetletni David Jay, trdi, da nikoli ni občutil, da bi ga seksualno privlačila kaka druga oseba, in ne verjame, da se bo to kdaj zgodilo. Forum je odprl zaradi spoznanja, da obstaja veliko sorodnih duš, ki nimajo prostora, kjer bi se lahko pogovarjali o odraščanju brez razumevanja ter o tem, zakaj vse druge zanimajo zmenki, poljubljanje, dotikanje ali seks. Jay pravi, da je bilo najpomembnejše prepričati ljudi, da z njegovim stanjem ni nič narobe.

aha, pa še tole: tut jaz poznam nekoga, ki gre proti 40-im, pa je menda samo 1x seksal, sam se s tem noben od nas ne obremenjuje, ki ga poznamo. on pa se stalno počuti kot neka ogrožena vrsta.

Ja, hvala, v redu članek.

Samo še vedno ne vem zakaj s tako jezo komentiraš moje pisanje. Sprašuješ zakaj jaz o tem pišem. Ja poglej o čem vsem v drugih temah pišejo. Po tej logiki se lahko vprašamo zakaj ta portal potem sploh še obsataja? Ja pač zato, da se piše o tovrstnih temah. Pač rad bi spoznal, če je še kakšen takšen pa z njim komuniciral.

Ogrožena vrsta… to pa smo, ampak ne, ker smo taki kakršni smo, ampak, ker nas je malo in nas redki razumejo in sprejemajo.

jutro
nč nisem jezna nate. kr se pa ogrožene vrste tiče – vsaj v našem primeru mu res noben nč noče, niti mu z besedo nič ne reče. jaz sem ga vzela pač tako on igra fuzbal jaz pa košarko in so what.
sem pa vedno mnenja, da če nekdo ni naraven (narava mišljeno tam enih 1500 let nazaj :)) da obstajajo zato razlogi in mene vedno bolj zanimajo razlogi, ker posledic se zdravit oz popravljat ne da, ali pa zelo težko.

s tem, ko si se okarakteriziral za aseskualnega si tudi sam ne puščaš nobene druge možnosti. mogoče bi odmislil vse skupaj, tako kot recimo jaz ne razmišljam vsak dan o tem, da ne maram mesa – ga pač ne maram. mogoče ga bom naslednji ponedeljek pa hotla jest in če ga bom hotla, ga bom jedla…..

sprejeti sebe, vse ostalo je pa enostavno potem 🙂

Pa … mal je zoprna tale potreba po zvezi, neka no-win situacija: ne seksaš, pa vseeno babo prenašaš. No, šta je tu je, prijaviš se v razne spletne “ženitne posredovalnice” in si najdeš kakšno seksi aseksualko, pa je. 🙂

OK, šalo na stran, IMO je najlažje najti redkega podobnega prav preko takšnih storitev. Spletne so pa sploh kul (če skenslaš tistih nekaj zoprnjakoviče/zoprnjakovičk), ker lahko poljubno dolgo komuniciraš le preko neta. Torej, ni ti treba kar na prvi zmenek in razložit nekomu tujemu vse “o svoji mali težavici”, nakar izveš da si je ona to aseksualnost predstavljala, da je to to, “da ga ne serješ naokol z drugimi”.

jaz recimo v spolnosti ne vidim ne vem kaj posebnega. pač ne čutim te potrebe.
saj ne, da mi ne paše. ponavljam! ne zdi se mi nič posebnega, kot recimo nekateri, ki znorijo, če ne dobijo.

hm.. jaz pa nisem več tako prepričana glede te aseksualnosti. kakšno leto sem bila namreč trdno prepričana da sem le-to, ker še nikoli nisem začutila spolne sle po kom, ampak v bistvu niti nisem spoznala koga, ki bi mi bil resnično všeč. pri mojih dvajsetih sem se pa pač prenehala obremenjevat s seksualnostjo/aseksualnostjo, ker se s tem samo zavestno omejiš. sploh pa nerada rečem, da nečesa ne maram, če tega niti ne poskusim. pa še ideja o “edinem deklariranem aseksualcu Dannyu” mi je malo odvratna ;). če pa zadeva ostane kakšnih 10 let ista, se pa lahko kot starejša kura okronam za aseksualko.

Za to ali si ali nisi aseksualen se nikoli ne okronaš. Aseksualnosti o sebi ne odkriješ čez noč. Jaz sem za to, da sem asekualen vedel, še preden sem sploh vedel, da obstaja ta izraz. Torej nisem se imel okornati za kaj.

Haha, spolna sla. A ti mogoče več, da spolna sla sploh ni merilo za asekualnost. Le 15% vseh asekualcev spolne sle nima. Vsi ostali se samozadovljujemo in tudi začutimo spolno slo po nekomu, vendar nimamo želje, da bi jo s komerkoli potešili. Nam pač to nič ne pomeni. Še stotič eno in isto.

Zelo zanimiva tema, res.

The wall, pa si že kdaj spal s kako punco (seksal?)?

Lp

dragi the wall..bila sem zelo vesela ko prebrala to da obstaja še nekdo z istim blemom ko jaz…enako je tud pri meni…ne čutim potrebe po seksu…kar pa ne pomeni da ne ljubim, rada se poljubljam cartam, rada imam romantiko, vendar je problem aseksualnost, ki obstaja čeprav nekateri trdijo nasprotno in tega ne razumejo…me pa veseli da si povedal to vsem na tem foromu

lp

No, zadnjič sem slišal še eno kategorijo: funkcionalno neplodni. Kakorkoli se morda čudno sliši, bi dal aseksualnost v to kategorijo. Vsekakor ne gre za biološki problem. To pomeni da imaš vse kar rabiš za življenje, kar pa uničuješ z masturbacijo.

me zanima še… nisem še spal. Sem sanjaril o tem, da bi se s punco, v katero sem bil zaljubljen spal, se poljubljal, vendar nikoli in nikdar seksal.

gujliana… tudi jaz sem te vesel. En objem zate 🙂

Evo… če želiš se lahko pridružiš.Pred nekaj dnevi sem ustvaril forum.

nemejebat.mojforum.si

tadej… se strinjam. Lahko bi uvrstil to v aseksualnost. Gre za ljudi, ki so fiziološko povsem sposobni, ampak ne želijo.

Ne vem če je tako preprosto. Ni samo želja. Tudi če bi želeli ne bi mogli.
Zaradi tega si v nevarnosti da propadeš kot osebnost, kot značaj. Tako da ti svetujem da začneš se ukvarjat s stvarmi v življenju kot drugi ljudje. In si tako gradiš karakter ne pa uničuješ.

Kaj si ti prpaljen? Zaradi neseksa bi propadel? Ja, seveda, to je po tvojem najpomembnejša stvar na svetu. In ja… Zanimati se bom začel za dobre avte, hodil na fitnes… Vse samo, da bom identičen družbi. Dragi moj… ravno tisti, ki se podrejajo družbi propadejo. Ker se jim možgani operejo in propadejo. Razumeš? Tak, da če ti to počenš, potem se mi smiliš. Jaz se družbi ne mislim podrejati v nobenem oziru. Denar mi ni vrednota, fizična moč tudi ne, izstapati v družbi tudi ne, za dobre avte se mi jebe, ljubezen pa mi je na prvem mestu. Skratka, vse kontra, kot je povprečen slovenec. Ampak jebiga. Raje se fentam, kot da bi postal človek z opranimi možgani.

Vidim da si zelooooo pameten. Tudi mene si kar izčrpno določil za sploh ne vem kaj.

Karakter si uničeješ z masturbacijo, ne z neseksom.

Definitivno ne veš če si aseksualen, če sploh še nisi seksal z nobeno žensko – moškim, nima veze.

Seks je potreba vsakega človeka in ne gre za podrejanje družbi! Halo!!

Verjetno imaš le hude komplekse glede telesa, obraza, osebnosti, travme, in te je sram, strah, kakšen boš izpadel. Vprašanje kako otroštvo si imel in če ti je nekdo govoril kdaj, da je seks nekaj nemoralnega in umazanega.

Če sanjariš o seksu pomeni, da si ga želiš. Edino vprašanje ZAKAJ se ne moreš pripravit do tega, da lastne, fiziološke, potrebe ne zadovoljiš, je pa vprašanje za psihiatra oziroma svetovalca, ki obvlada psihoterapijo. Čisto resno mislim, pa brez zamere. Konec koncev je psihoterapija in pogovor pri psihiatru nekaj povsem običajnega in ni noben bav bav.
Če pa v tej vlogi uživaš in ti je super, potem ne rabiš nič spreminjat, pa čeprav situacija še vseeno ni naravna. Pa če si to prebral ne vem kje.

DA JE NEKDO ASEKSUALEN NI DOVOLJ, DA ON TO ČUTI, TO MORA DOKAZAT PSIHIATER NA OSNOVI POGOVORA ALI TERAPIJE. KER ASEKSUALNOST JE DIAGNOZA! ALI TI JE TO DIAGNOZO POSTAVIL ZDRAVNIK? ČE TI JO NI, SI JO NE MOREŠ POSTAVLJATI SAM! ŠELE OB POTRDITVI DIAGNOZE S STRANI ZDRAVNIKA, LAHKO REČEŠ IMAM TO IN TO S EM TAK IN TAK.

diagnoze so krasna stvar za zakrivanje nezmožnosti in strahov za marsikaj in ko je prehudo, je najbolj fajn narediti vesoljce iz ljudi, ki so drugačni kot je sam

najbolj zanimive so pa predstave takih ljudi, kako bi se šli oni družino, to je pa burleska

Dejstvo je, da ni dovolj, da zase rečeš, da si aseksualen in je to to. Vsaj ne, dokler sanjariš o seksu z ženskami. Nihče pa ni vesoljec, če ima to ali ono bolezen ali diagnozo ter ni po “jusu”. Vsaj zame ne.

vsak lahko misli in počne karkoli, ampak je fino, da veš zakaj kaj počneš v življenju, kakšni so razlogi za to ter raziščeš svojo notranjost ter psiho kolikor se da.

Obstaja tudi odvisnost od seksa, to je druga skrajnost, in jo je na koncu (ponavadi se nihče ne odloči za zdravljenje ko še kolikor toliko dobro funkcionira), tudi potrebno zdravit. Ker gre za bolezen in so posledice za človeka hude. Predvsem v psihičnem in socialnem vidiku.

PA tudi če se na koncu aseksualnost pri nekomu ugotovi, za tem, VEDNO tiči en razlog. In je aseksualnost samo posledica tega razloga. Razlogov je pa lahko malo morje.