POZDRAVLJENI!

ze nekajkrat sem se zdravila z AD-ji, privc zaradi bulimjije, nato “depresije” in zadnje zdravljenje “OKM”. obiskovala sem tudi psihiatre, psihoterapevte…. ampak vse brez vecjih “uspehov”. malo sem bolj vase zaprt clovek ze po naravi, vedno znova pa sem in se vedno sem trdno odlocena, da tablet ne mislim jemati celo zivljenje. zdaj sem cca 1 leto brez zdravil in se dnevno spopadam s sabo in vsem kar so prej zdravila povsem ocitno samo prikrila in se mi je zdelo kako fino sem. da o krizi, kljub postopenm opuscanju Zolofta raje ne govorim. potem o razdrazljivosti, ki je zdaj veliko hujsa kot je bila preden sem v zivljenju vzela svoj prvi AD. v glavnem v cca 10 leti z in brez AD-jev se mi zdi, da so mi kljub temu, da vsepovsod pise, da nimajo dolgorocnih stranskih ucinkov in da od njih nisi odvisen, zapustili veliko vec tezav kot bi jih imela, ce bi nastale “bolezni” zdravila drugace. zanima pa me naslednje (sedanje tezave, ki me motijo pri vsakodnevnem zivljenju so se mi sprv zdele bolj fizioloske narave, pa mi je kolega na forumu druzinske medicine zapisal, da gre za znake depresije in da naj se z osebnim zdravnikom pomenim o AD-jih ne pa krvni sliki).
ali lahko nespecnost, oz zbujanje ponoci, ob neustavljivi zelji po sladkem (ponoci), omoticno glavo, tezko koncentracijo, vcasih zapletanje pri govoru, nizek pritisk, nenormalno potenje ponoci, stanje cez dan popolnoma brez vsake energije, kjub temu, da se redno ukvarjam s sportom, zdi se mi pogosto, da bom zaspala za pisalno mizo, nezainteresiranost za delo, …. in podobno res oznacim za depresijo, ?
ali je mogoce, da ne bom mogla ker sem pojedla ze precej AD-jev brez njih normalno shajati? A ni to odvisnost? nocem pri 35 se sprijaznit, da je to to in brez njih moje telo ne more?
in ni prav,da psihiatri prav forsirajo jemanje le-teh, ker je potem kao bolje!
ko sem jih jemala, sem vedno mislila, da jih bom pac neko prhodno obdobje, ne cel lajf. nihce ne govori on skodi, ki jo delajo, ampak kako mocna so, vidis, ko se jih odvajas in kaksen si brez njih. na kaki osnovi bi lahko ugotovila, ali mi res “fizikalno” nevrotransmiterji…. ne delijejo kot bi morali, in ali ni potem nvajenost na visje doze serotonina, za potem ko AD-jev ni vec se slabsa dolgorocno. po koliksnem casu brez adjev lahko recemo, da je telo na takem stanju kot je bilo pred jemanjem.
nahala sem jih jemati ker zelim zanositi v drugo, ampak nisem mislila, da bom spet na tem, da se i zdi, da jih rabim. je lazje, ni pa to resitev za zivljenje.
hvala

hvala

Pozdravljeni,

Vaše težave lahko izhajajo iz fizičnih kot tudi psihičnih vzrokov. Če sumite, da gre pri vas za težave telesa je dobro to izključiti s primernimi preiskavami. Seveda obstaja možnost, da so vzrok vaših težav psihične narave. Omenjate, da ste obiskovali psihiatre in psihoterapevte, kar pomeni, da jih je bilo več? Psihiater predpisuje zdravila, psihoterapevtovo orodje pa je pogovor in odnos. Za odnos je potrebna konstanta. Zato je pomembno, da si izberete enega psihoterapevta in ga redno ter dalj časa obiskujete. Samo na ta način lahko pričakujete izboljšanje. Psihoterapija ni lahka pot, vendar ob odločitvi, ki je dozorela in vztrajnosti lahko privede do trajnih izboljšanj.

Zdravila so včasih nujno potrebna, včasih pa ne. Tako na pamet vam težko podam mnenje za vaš primer. Veliko je odvisno tudi od vas, kako se želite spoprijeti z vašimi težavami – s soočenjem ali z zmanjšanjem simptomomatike.

Srečno in lep pozdrav,