Če ne bo razpoka ovojev, antibiotika po pravilu ne boste dobili, ker je prehod bistveno zmanjšan in ker tudi antibiotik ni 100% (zmanjša kolonizacijo, a ne uniči vseh bakterij – te mora otrok omejiti / uničiti sam).
Bakterije so povsod okrog nas in ni res, da jih z antibiotiki uničimo – antibiotik deluje tam, kjer je njegova koncentracija visoka, torej predvsem tam, kjer so tkiva zelo dobro prekrvljena in “pride zraven”. Torej z njim preprečujemo tim. invazivne oblike okužb (npr. pljučnico, meninigitis, vnetje ledvic, sepso…), ne preprečimo pa njihovega bivanja na sluznicah in v notranjosti prebavil, na sluznicah zgornjih dihal, na koži.
V primeru padca odpornosti, njene nezrelosti (včasih je to pri novorojenčku le prehodno, zlasti mehanizmi za uničevanje določenih bakterij) lahko bakterije, ki poseljujejo te za antibiotik manj dostopne dele telesa, postanejo bolj invazivne in novorojenček zboli.
Umivanje rok pomeni ogromno, saj so roke glavni prenašalec okužb, bistevno zmanjša tveganje za bolezen, seveda pa ni 100%-no.
V porodnišnici seveda opazujemo in pregledujemo vse novorojenčke, še dodatno pozornost pa dobijo tisti, za katere vemo, da imajo dejavnike tveganja za kakšen zaplet – in sem sodijo tudi novorojenčki SGB pozitivnih mam. To seveda ne pomeni dodatnih preiskav krvi, pač pa pozornost na znake, ki so sumljivi, da se “kaj kuha” – npr. bledico ali drugačno barvo kože, hitrejše dihanje, slabše hranjenje, manjša napetost mišic, stokanje ipd.
Ker ste kot SGB pozitivna nosečnica predstavnica “tretjine” slovenskih nosečnic (takšna je namreč pogostnost te bakterije v rodilih pri nas), pa niste nič izjemni ali staršno ogroženi, zato kar mirno čakajte na prihod naslednika ali naslednice.
Pozdrav,

Pozdravljena zdravnica!

Tudi jaz se na Vas obračam z enim vprašanjem, glede antifosfolipidnega sindroma. Kdaj se v nosečnosti pojavi? Lahko tudi proti koncu nosečnosti ali obstaja za to kakšno posebno obdobje? In pa, kakšne znake ima otrok v maternici, je to dalj časa trajajoče stanje, ki se slabša ali sindrom pride nad otroka iz nenada?

Lepo Vas pozdravljam!

Hvala za odgovore!

Janja

Antifosfolipidni sindrom je (kot je razvidno iz predhodnih odgovorov, z skoraj zgodovinsko vrednostjo glede na čas vprašanj) zelo raznolika kronična bolezen ženske, ki je torej prisotna vse življenje – bolj pomembna je v nosečnosti, ki že sama po sebi poveča nagnjenost k tvorbam strdkov, kar poslabšpa delovanje posteljice in ogrozi plod.

Ker gre za zelo raznolike bolezni, ni skupnega odgovora za to, kdaj v nosečnosti se pojavijo težave – oz. ali se sploh bodo – ter ali bo plod imel težave. Pri večini žensk z AFS se težave tekom nosečnosti stopnjujejo in so večje po 2. trimesečju. In glavna težava pri plodu je zastoj rasti zaradi slabšega delovanja posteljice.

Takšen splošen odgovor vam seveda malo pomaga – zato pa vam več lahko razloži ginekolog, ki vodi / bo vodil (?) vašo nosečnost. Če vam je bila diagnoza AFS sploh postavljena…

Vse dobro želim,