antidepresivi
Začela sem jesti antidepresive. Na začetku sem bila proti, potem pa ko sem probala že vse možne naravne metode, ki niso delovale, sem popustila.
Ker jih baje je že vsak tadrug se bo sigurno našel kdo, ki mi lahko odgovori na tole: Po kolkem času začnejo delovati? Eni pravijo 14 dni, drugi 3 mesece…? Kakšne spremembe ste občutili?
Hvala
Ja, hvala za konstruktiven odgovor. A si ti že kdaj brala navodila na tabletah? Tam piše marsikaj, tudi to da začnejo delovati od 14 dni pa do 3 mesece. Zdravnik jih mogoče ni jemal, pa nima osebne izkušnje, ampak je tako kot jaz nekje prebral.
Tud ti očitno nimaš osebne izkušnje, glede na tvojo zadirčnost bi bilo pa mogoče dobro da jih probaš.
No, ne vem, katera od vaju je bila tukaj zadirčna, jaz osebno mislim, da si res potrebna antidepresivnih sredstev, saj se to že v tvoji komunikaciji rahlo pokaže, ali pa česa drugega, ker si kar napadalna:-))) (vzemi kot za šalo!).
Antidepresivov je več, dobro si preberi stranske učinke. Jaz sem jemala Asentro, pa ti po pravici povem, da nisem občutila nobenega izboljšanja, da sem kašljala po teh tabletah kot norec, šele pozneje sem med stranskimi učinki opazila tudi kašelj. Ker dlje časa nisem opazila nobenega izboljšanja, sem se jim enostavno odrekla in poiskala drugo rešitev … aktivnosti v življenju, nisem se želela zasedeti doma in se sama sebi smiliti, skušala sem potegniti črto nad življenjem, ki me je phalo v depresivna stanja, poiskala sem pomoč tudi pri drugih zdravnikih, ne le pri osebnem in počasi, a vztrajno sem si pomagala. Še me včasih pritisne ob tla, a le za kak dan, v določenih trenutkih, ko navalijo spomini. Vendar takrat ne čepim v hiši, pocrkljam se le en dan, potem pa že iščem nekaj, kar me bolj okupira, kot misel na mojo depresivno stanje.
Nisi sicer napisala, zakaj potrebuješ taka zdravila, ker depresivnost pomaga pregnati tudi kaj drugega, razen tablet !:-))) Ta antidepresivna sredstva so pomoč v skrajni sili, morda ob izgubi dragega človeka, da prvo leto lažje izploveš iz težav in bolečine, ampak kasneje se teh sredstev kolikor se lahko na daleč izogibaj, saj lahko potem postaneš, žal, od njih tudi odvisna.
evo preberi si to kar je napisala marija.
depresija ni kar nekaj kar pade z neba, ampak je to znak, ki bi ga moral vsak začutiti še preden do tega pride, ampak eni ljudje (sploh pa ženske) si zelo radi mečejo pesek v oči.
npr. ja, enkrat me je prevaral, ampak sej se zgodi, drugač se mamo pa lepo in smo ful srečni. hahahaaaaaa
očitno bo treba nekatere stvari spremeniti, oz se jih začeti zavedati in potem narediti kaj, da bo bolje. andidepresivi so tako, kot da bi morala na črpalko, ker ti gori lučka, ampak ne greš po gorivo, ampak izklopiš uno žarnico, da ne gori več. ampak na cesti boš vseeno ostala, sicer boš mela občutek, da je vse ok, samo …
ženske se premalo zavedamo sebe in pomembnosti svoje vloge v neki družini in ene so zelo nagnjene k samozaničevanju in si to niti slučajno niso pripravljene priznat.
z antidepresivi postaneš opazovalec svojega življenja nekje iz daljave, živiš ga pa ne. noben mož in lepo ali grdo rečeno tudi nobeni otroci niso vredni tega, da bi zaradi njih morala jesti antidepresive, čeprav jih v bistvu ješ zaradi sebe, ker TI nisi sposobna spravit svojega življenja in situacije v kateri se nahajaš v red.
pač je treba dat karte na mizo, se pomenit in v kolikor nekomu pomeniš res samo toliko, da lahko opravljaš svojo funkcijo – če ne brez tablet, pa s tableti, potem upam, da ti je jasno kaj si v hiši.
tableti so za moje pojme potuha in nič drugega.
če je človek pošten in dober sam s seboj je vse lahko
sama si take odvisnosti in samouničevanja ne bi nikdar dovolila
Bobbyy, nisem hotela modrovati, sem ti pa napisala svoje lastne izkušnje. In še vedno stojim za tem in trdim, da so antidepresivi zgolj in le za premostitev hudega duševnega stanja, morda v primeru smrti, morda v primeru trenutne nesposobnsoti za soočenje z nekim stanjem, drugače pa … skušaj zaživeti brez njih, kajti nanje se res lahko kaj hitro navadiš in postanejo del tebe, to pa seveda, kot pravi aleksandra, nisi več ti. Ne, jaz sem se jim odrekla in skušala reševati svoje težave drugače, tudi depersivkin strah ni odveč. Sicer pa, kakor želiš, bobyy, res pa se mi zdi, da si potrebna še česa drugega, razen antidepresivov … 🙂
Če mi dol visi kaj si ti in Marija mislita o depresiji še ne pomeni da mi dol visi za cel svet. Pa glih vajinih kometarjev praviloma ne berem na tem forumu, ker sta mi čist brez veze, ampak vtakneta se pa ravno v vsak post.
Glede na to, Marija, da očitno visiš na forumu 24 ur na dan, bi prej rekla, da tebi manjka še marsikaj drugega :-)(
bobyy iz svojih izkušenj ti lahko povem, da se pozitivni učinki pokažejo po kakšnih treh tednih, vsaj pri meni je bilo tako. Sem pa morala kar ene dvoje zamenjati, da sem našla ustrezne zase, zato ne obupati, če ti ne bodo takoj prve ustrezale. Pri enih sem imela preveč negativnih stranskih učinkov, druge niso prinesle izboljšanja, tretje so bile super. Moraš pa vedeti, da se zna zgoditi, da boš sprva imela nekaj negativnih stranskih učinkov, ki bodo minili in potem pridejo na vrsto pozitivni učinki. Kar pogumno jih jej, dokler bo zdravnica tako rekla.
aleksandra ali govriš iz lastne izkušnje z antidepresivi?si jih sploh že videla v živo ali samo nakladaš? Mislim ni čudno, da je pri nas toliko samomorov, živčnih zlomov, depresije, če imajo ljudje še kar tako primitiven odnos do tega! aleksandra ali aspirin pa vzameš, če te boli glava? ali lekadol ob menstrualnih težavah? ali je brez veze, ker je to samo en obliž, potuha? Ja, dejmo rajš trpet! Kdo si potem zatiska oči, samozaničuje?
In jasno je kot beli dan, da nimaš nobene izkušnje, saj sicer ne bi takšnih natolcevanj pisala. Primitivno res!
Jaz moram reči, da so meni izjemno pomagale, stvari sem videla objektiovno, bila sem spet srečna, lahko sem vsaj začela delati na sebi, kar prej nisem mogla in seveda je tudi po prenehanju pri tem ostalo!
Nič ne skrbi za moj čas bobyy, bolj naj te skrbi tvoj, ker ti ravno čas, ki ga boš imela, najhujši sovražnik, ne jaz in ne moj čas, ampak ti in tvoj čas se bosta obrnila proti tebi. Koliko časa imam jaz in za kaj ga porabim, je pravzaprav moja stvar in tudi meni počasi dol visi … pa ne za cel svet, ampak zate, bobby!:-)))) Bodi dobro, morda pa ti bo neizživeta jeza na drugimi najboljši antidepresiv ? :-)))
btw., pa že moraš brati, ne le mojih in aleksandrinih komentarjev, no, ja odgovarjam pač samo za svoje, če potem veš, kam vse se vtikava ! Torej brez branja toliko jeze ne bi mogla stresti ravno na naju, mar ne ? Nič ne de, če ti bo to olajšalo tovje razpoloženje, kar udari … še in še … dokler se jaz ne bom naveličala. Potem boš pač morala najti drugo žrtev. Pa ne brat, ali si prišla prav do te … pike ! :-)))
Jaz, če se počutim depresivno ali agresivno ali kakorkoli zamorjeno, vzamem hokejco, obujem rolerje in se grem sproščat. Pomaga 🙂
Je pa tako, da depresija ni normalno stanje v telesu. Pa malo je odvisno od tega, kako globoko si not. Če je zelo hudo, ti “naravne metode” najbrž ne morejo pomagati. V začetni fazi pa lahko šport, preusmeritev misli, prijatelji … res pomagajo. Pomoje, no. Ne vem.
glede na tvojo medicinsko zgodovino se ti bo zdela to najbrž znanstvena fantastika, ampak živim življenje brez tablet, kakor sem napisala že zgoraj, samo verjetno si prebrala samo tisto kar si želela enako kot pri mariji.
poznam pa osebno kar nekaj žensk, ki jih je vse en in isti razlog pripeljal do antidepresivov.
midve si nisva popolnoma nič podobni in zato nimava nobene skupne teme za razpravljanje.
je pa smešno, kako ljudje, ki so kao potrebni pomoči in bolani postanejo agresivni in nesramni in kako jih po njihovem mnenju nihče, ki ni v enakem zosu, ne more razumeti, oz da bolje napišem: tuliti v isti rog.
