anoreksija-skrbi me za hčerko
imam prijateljico ki ji lahko zaupam. želim si pomoči saj vem da anoreksija lahko pripelje do smrti. vendar še vedno se nočem zrediti. zanima me če lahko to storim brez da bi moja družina vedela. sedaj grem skozi težko obdobje. mojega zajčka peljemo jutri uspavati saj je bolan. in me je strah da zaradi tega dogodka nebom nič jedla. zanima me če poznate mogoče kakšno telefonsko številko da se pozanimam in zanima me tudi če je mogoče da bi poiskala pomoč ne da bi za to vedeli moji straši saj jih nočem videti žalostne. že v naprej hvala za odgovor. lp.
Draga Katka,
žal mi je, da si izgubila svojega zajčka. kadar umre domača žival, ki jo imamo radi ali kdo od naših bližnjih je vedno težko. Žalovanje je proces, ki traja in vzemi si toliko časa kot ga potrebuješ, da ti bo lažje.
pišeš, da staršem ne želiš povedati, d ajih ne bi skrbelo. Veš dejasnko ne moreš za nikogar preprečiti, da ga en bi skrbelo – to bi lahko naredila le, če bi bili vsi roboti in se ne bi nihče odzival drugače pa ne. Ljudje smo in čutimo in to da čutimo je del življenja in je v redu, vsa čustva so dobra, ker nam pomagajo, da naredimo nekaj v zvezi s tem. Dobro je čustvo jeze, ljubezni, sovraštva, srda, besa, žalosti, vse kar se v nas dogaja-vse je v redu. Odvisno je le to kaj anredimo z njimi, kako se nanja odzivamo in zmoremo z njimi ravnati.
praviš, da bi rada pomoč. Od tebe bo odvisno, če boš povedlaa staršem ali ne. kakšno pomoč pa bi si želela oz. bila pripravljena sprejeti?
Pomaga ti lahko že psihiaterv najbližjem zdravstvenem domu, lahko tudi kakšen terapevt ali psiholog. Starši ti lahko nudijo podporo in veliko lažje bo, če bodo vedeli – že zato, ekr ti en bo potrebno delati skrivalnic, kje si bila, kam greš, ipd. Vendar kot sem rekla je od tebe odvisno če jim poveš. V ZD psihiatri delajo tudi brezplačno in lahko pomagajo. Večina zdravstvenih domov ima svojo spletno stran, tudi ta, ki je v tvojem kraju. tel. št. lahko pišeč sama, lahko pa mi pošlješ sporočilo za kraj kjer živiš in ti bom jaz poiskala kontakt. Lahko tudi preko zasebnega sporočila, če ti je lažje.
Katka vse bo še v najlepšem redu.
Vse dobro ti želim,
Tatjana
staršem sem povedala vendar mi ne verjamejo. sedaj se trudim jesti in mislim da mi bo uspelo. težko mi je ker mi starši ne verjamejo in ne vem kaj naj storim. hvala za odgovor. nevem kako naj starše prepričam da imam anoreksijo. vendar bom že nekako. jaz živim v okolici kranja. za enkrat še nevem kakšno pomoč bi rada. zaenkrat bom poskusila sama iz tega. če mi pa nebo uspelo bom pa poiskala strokovno pomoč.
Grozno je, kadar nam kdo ne verjame kaj se nam dogaja ali kako se počutimo – še posebno, če so to naši bližnji. vedi pa, da ne glede na to kaj rečejo tvoji straši, ti še vedno potrebuješ pomoč. Starši ti sicer lahko nudijo podporo in razumevanje, vendar, če ga pri njih ne dobiš, to ne pomeni, da se ne boš pozdravila. Se boš, vendar kljub temu bi potrebovala nekoga, ki bi te v tvojih prizadevanjih podpiral. Lahko poskusiš naslednje – greš do gospe –
Fortič – Smole Živa, – Emotiva, Ambulanta za otroško in mladostniško psihiatrijo (koncesija), Gosposvetska 10, Kranj, tel: 04/ 23 81 705 –
in z njo pogledaš kako naprej. Je usposobljena za pomoč pri teh težavah in lahko ti pomaga potem, da ti starši priluhnejo – ti pomaga, da se tvoj glas sliši. Poleg tega je pri njej brezplačno, samo zdravstveno kartico imej s seboj.
Sama boš to premagala izredno težko. Tu ni problem v tem, da ti ne bi imela volje, verjamem, da jo imaš. Vendar so motnje hranjenja zahrbtna bolezen in potrebna je pomoč, da najdemo pot iz nje.
Vse dobro ti želim Katka,
Tatjana
Živjo Katka, ti se pa spopadaš s samimi težkimi vprašanji in dilemami. Uf ti pa res ni lahko. Torej, kar se tiče rezanja. Pravzaprav je kar pogosto prisotno zraven anoreksije veš. Na nek način je samopoškodovanje del motenj hranjenja. Nekatera dekleta, ki so opisovala razloge v čem jim rezanje pomaga, pravijo, da tako dajo bolečino ven, ki je neznosna in je potem lažje. Ali pa čutijo močan pritisk, ki potem popusti.
Verjamem, da si dekle, ki svoje obljube drži. Vendar pa včasih, ko damo obljubo, še nismo vedeli kako je stvar resna. Ti svoji prijateljici ne moreš veliko pomagati sama. Sicer jo lahko poslušaš, če ti kaj pove, vendar je to vse. Problem pa še vedno ne bo rešen. Včasih si mislimo, da če prelomimo obljubo prijateljici, da bo konec sveta in nas potem ne bo več marala. Mogoče se lahko zgodi, da bi bila jezna nate, vendar je vseeno edino prav, da to kar ti je zaupala poveš nekomu, ki je odrasel. Zakaj? Ker tvoja prijateljica tega ne bo mogla rešiti sama. Rezanje je samo začasna oblika pomoči. Pa še to le bolj začasna rešitev nekega problema, ki itak ne gre stran z rezanjem, ga pa rezanje še poslabša.
Prijateljica tudi nima pravice od tebe pričakovati, da boš tako težko breme nosila sama. Seveda se boš morala odločiti ti, kaj boš naredila. vendar ti jaz svetujem, da poveš ali njenim staršem, ali šolski psihologinji, ki bo povedala staršem. Tudi tvoja prijateljica potrebuje pomoč, kot si jo poiskala zase ti. Lahko ji tudi poveš, da ti sama hodiš po pomoč k psihiatru, mogoče ji bo potem lažje. Lahko pa se o tem pogovoriš še s svojo psihiatrinjo, da slišiš njeno mnenje. V vsakem primeru bi bilo dobro, da to poveš nekomu, ki lahko pomaga tvoji prijateljici. Kaj misliš o tem?
Tatjana
Če boš potrebovala kakšen nasvet glede tega, lahko pokličeš tudi na tel.št.012511602 Ano Ziherl in ti bo še ona osebno kaj svetovala kako lahko pristopiš, kaj lahko rečeš, ali pa, če boš rabla sam ven iz sebe dat kot se ob tem počutiš. Dejstvo je, da ti te prijateljice ne moreš prisiliti v nič kar ona ne želi – enako kot tebe nihče ne more v zdravljenje. Dokler si sama ne bo priznala, da to je težava se verjetno ne bo odločila poiskati pomoč. Vendar že to, da ti je povedala pomeni, da jo teži in počasi mogoče bo začela razmišljati drugače. Veš, najbolje je, da ne pritiskaš nanjo. Če pogovor nanese na samopoškodovanje, ker ga omeni ona, potem ji lepo reci, da jo imaš neskončno rada, da bi vse naredila zanjo, ampak tle pa ji ne znaš pomagat in da bi bilo dobro, da poišče pomoč. Vsakič to lahko ponoviš, če pogovor nanese na to temo. To pa je tudi največ kar lahko narediš. Namesto nje se ne moreš odločit. Kaj so pa tvoji starši rekli?
Drugače pa iskrene čestitke za tvojo odločitev, ker verjamem, da ni bilo lahko povedati to staršem.
Če boš kaj potrebovala lahko pišeš meni ali pa pokličeš Ano.
Lep teden ti želim Katka.
Tatjana
veste jas sem skušala sama se pozdraviti in an začetku mi je šlo bolje sedaj pa zabredam vse globje včeraj in danes sem zelo bruhala brez kakršnega koli razloga. neupam si poklicati še manj pa priznati da imam težave. jas bom poskusila še nekaj tednou poskrbeti sama zase če mi pa nebo uspelo bom pa poklicala. sramujem se svojih početij vendar drugače negre. hvala za odgovor.
lpo pozdravljeni jaz imam prijateljico ki huša ker se vidi debelo čeprav ji vsi govorijo da to ni res. ona hujša s pomočjo pretirane telovadbe in sradanja uasih celo bruha. pri malici skoraj nič ne poje nevemo niti če doma kaj poje nvemo niti ima res toliko kil kot nam pravi. vemo samo to da je nekomu to zaupala. vendar nevemo komu. prebrala sem simptome anoreksije ampak bi rada še slišala mnenje sotrokovnjaka. zanima me ali ima prijateljica anoreksijo. bojim se zanjo zato tudi sprašujem. že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor. lep dan oz. večer še naprej
am use zanimajo me znaki bolimije in kako jih je najlažje odkriti in zanimajo me znaki anoreksije in kako jih je najležje odkriti. meni je zaupala in sem rekla da bom povedala razredničarki da kliče domou vendar me je prepričala da nebo več in da naj ne povem. jas sem ji rekla ko se bo to ponovilo bom šla do razredničarke. vse nas skrbi. lp. že v naprej se vam zahvaljujem za odgovor.
Pozdravljena,
največ informacij o vprašanjih, ki jih imaš boš dobila v knjigi Ko hrana ni več hrana in na spletnis trani Ženske svetovalnice.
verjamem, da ti je prijateljica obljubila, da bo s tem prnehala in da je msilila resno. Vendar je ta bolezen tako kruta, da čeprav misli resno s tem ne bo mogla prenehati. Bi zmogla povedati njenim staršem ali razredničarki, če veš, da bo nadaljevala? Ali bi se bala, da ti bo potem zamerila?
Motnje hranjenja so resna boelzen in osebe si želijo prenahati, vendar ne morejo kar čez noč. Preberi si knjigo pa boš mogoče lažje razumela. Če pa boš potem imela še kakno vprašanje pa lahko pokličeš tudi v Ženskos vetovlanico, Ano Ziherl in ti bo odgovorila takoj, ko bo lahko – če je mogoče ne boš dobila na telefon v času klica.
Vedno pa lahko piešeš tudi sem.
Lep pozdrav,
Tatjana
jas se počutim slabo saj nevem kako naj ji pomagam povedala mi je da je učeraj po bruhanju ko si je splahovala usta je bilo mejhn krvi ali je to iz želodca iz trebušne oz. želodčne stene? na internetu sm prebrala da do tega pride takrat kadar želi oseba s tem biti lepša, rekla je da ko se pogleda v ogledalo se vidi grdo, nič ji ni všeč, želi biti lepša in boljša, ne je veliko samo če si zraven nje je veliko