Moje dekle ima anoreksijo.Stara je 25 let. Zdaj se je nekaj zredila, tako da je že na minimumu po indeksu telesne mase. Vendar pa je njena prehrana še vedno tako preprosta (kuhana zelenjava, riž na vodi…, nobenih sladkarij). Najbolj me skrbi, ker praktično ne uživa maščob (dobi jih le nekaj z mlekom 1,5%mm,pri jogurtih pa je vse pod 1%mm). Že dalj časa tudi nima menstruacije (2-3 leta), zanima me ali si ji lahko povrne menstruacija in se ustavijo vsi negativni procesi v telesu, zgolj če se zredi in je več “svoje dovoljene” hrane. Ali bi morala preiti na “normalno” hrano in uživati zlasti več maščob. Imam občutek, da se je zadovoljila s tem da bi imela neko še normalno težo, strukture prehrane pa ne bi preveč spreminjala. Kakšne dolgoročne učinke na njeno zdravje bi to prineslo (nosečnost itd)?

Hvala za vaše komentarje.

Menstruacija pri motnjah hranjenja izgine zaradi porušitve ravnovesja v telesu – premalo hrane in nepravilno hranjenje – stradanje. Tvoje dekle bo za ponovno menstruacijo morala jesti vso raznovrstno hrano, seveda tudi maščobe. To kar sedaj je -mleko, jogurti so premalo mastni. Veliko bolje bi bilo 3,5 zanjo. Vendar se zavedaj, da tega ne počne zato, ker bi ti kljubovala, ker ne bi imela volje ali ker noče – dejansko sebe vidi kot debelo – pogosto je prisoten strah pred hrano in pred tem da bi se oseba zredila.
To, da počasi pridobiva na teži je veliko bolje kot nič. Veliko truda je vložila že v to. Je pa res, da na tak način ne bo pridobila teže, ki je potrebna za vrnitev menstruacije. Katera je ta teža ni enega recepta. Za vsako osebo je drugače – odvisno je od telesa vsake posameznice. Da bi pridobila menstruacijo nazaj, bi ji morala teža postopoma naraščati – vendar tudi pri neki telesni teži, ki bi jo pridobila, bi jo morala obdržati nekaj časa, preden se povrne menstruacija – npr pol leta ali pa tudi več, da telo zazna, da je konec stradanja in da se povrne v ravnovesje.
Kar te zanima okoli nosečnosti pri motnjah hranjenja je veliko o tem napisano na spletni strani Ženske svetovalnice – poglej preko neta in boš dobil odgovore na svoja vprašanja. Tudi glede ostalih posledic.

Pomembno je, da se zavedaš, da pri motnjah hranjenja ne gre le za strah pred debelostjo, stradanje – to so le zunanji dejavniki. Problem je veliko bolj kompleksen. V ozadju so stiske in težave s katerimi se oseba ne zmore soočiti drugače kot preko hrane. Da bi postopoma lahko okrevala od motenj hranjenja je potrebno delo na sebi – vključitev v svetovanje ali v podporno skupino, kjer bi ob podpori svetovalca pogledala kaj zanjo pomeni hrana in kako bi lahko probleme reševala drugače kot s hrano. Na vrhu spiska sporočil imaš kar nekaj gradiva o motnjah hranjenja – mogoče boš tudi tam dobil kakšen odgovor na vprašanja, ki te še zanimajo.

Če bi se želel konkretno posvetovati s kom kako ravnati v odnosu z dekletom glede na težave s katerimi se srečuje ona in tudi glede lastnih stisk, ki se ti ob tem mogoče pojavljajo, pokliči na tel. št. 01/25-11-602. To je telefon Ženske svetovalnice. Ana Ziherl že veliko let vodi podporne skupine in svetovanja za osebe z motnjami hranjenja, ravno tako pa tudi za svojce. Skupini za svojce se lahko priključiš tudi sam, če bi tako želel. Lahko pa dobiš od nje informacije, ki bi te še zanimale. Na telefonu je dežurna vsak četrtek med 10-12 h, drugače pa jo lahko skušaš dobiti tudi med tednom, razen ob torkih. Če ne bo dosegljiva pustiš sporočilo in te pokliče nazaj.

Verjamem, da je težko biti ob dekletu in jo gledati kako se trudi jesti, ko je to nam drugim nekaj vsakdanjega. Vedi, da pa to lahko premaga. Vendar mora najprej spoznati, da si želi pomagati, si poiskati pomoč. Zavedaj se pa, da tudi potem, ko bi začela hoditi na svetovanje ne bo takoj rezulatatov izboljšanja. To je proces, ki traja nekaj časa. Pri vsakem je to obdobje različno dolgo.

Je pa v prednosti že s tem, da se trudiš razumeti kaj se dogaja, čeprav to ni lahko niti zate. Tudi zase si poišči pomoč – skupino za svojce ali svetovanje. Pomaga, ko dobiš informacije in podeliš svoje strahove z drugimi.

Vso srečo.

LP

Tatjana

Hvala za vaš izčrpen odgovor. Oba se zavedava posledic. Z dekletom sva se dogovorila, da bi zdaj poskusila s psihoterapijo, ker odločenost ima, ampak ne zmore jesti “prav”, ker se ji v glavi zgodi upor- tako deluje anoreksija. Mislim, da bi bilo res najbolje hkrati odpravljati vzroke za anoreksijo ter tudi začeti postopoma s pravilno prehrano.
Mogoče lahko priporočite kakšnega psihiatra iz Osrednje Slovenije (Gorenjska, LJ in okolica), ki ima izkušnje in uspehe na področju anoreksije?
Hvaležen bi bil za vaš odgovor,
Jani

Pozdravljen Jani,

lahko poskusi, če želi na KOMZ-u. Sicer bi, če bi se tako odločila bivala v času okrevanja na oddelku za motnje hrnajenja, vendar bi imela različne oblike pomoči na enem mestu. Več glede tega si lahko prebereta na spletni strani psihiatrične klinike – oddelek za motnje hranjenja.

Če želi prav psihoterapevtko oz. psihiatrinjo se lahko obrneta na Vesna Markič, ZD Ljubljana Šiška, Ljubljana, tel. št. 01/5815-200 (naroča paciente enkrat mesečno, pogovor traja 45 minut, ima znanja s področja MH, ima koncesijo – trenutno sprejema nove paciente zadnji teden v avgustu).

Edino kar je pri motnjah hranjenja zaželeno je, da je proces okrevanja kontinuiran, dobro je, če nekam hodi redno, enkrat tedensko je dobro. Lahko se za začetek priključi skupini za samopomoč v Ženski svetovalnici.

Vendara, da razjasnim nejasnosti – nihče od psihoterapevtov ali svetovalcev ne more vedeti ali bo oseba okrevala ali ne – kar pomeni, da v naprej ni nobenega jamstva – navedel si, da bi šla k osebi, ki ima uspehe na tem področju. Nekako je tako, da nekaj oseb z motnjami hranjenja okreva v celoti, nekaj jih ima mnajše težave skozi celo življenje, vendar jih obvladujejo nekako, nekaj pa je takšnih, ki nikoli ne okrevajo, žal. Vendar ni enega recepta, da bi lahko rekli to bo delovalo. Veliko je odvisno od vsake posamweznice, posameznika, od dela na sebi. Ni mogoče predvideti časovnega roka kdaj bo bolje. Potreben je čas.
Važno je, da se vključi nekam. Tudi ni nujno, da ima terapevt neka posebna znanja o motnjh hranjenja – seveda je zaželeno že zaradi občutkov, ki jih ima oseba v zvezi s tem. Vendar je hrana le zunanji dejavnik neke stiske. Ko se razreši stiska in oseba dobi možne načine kako ravnati s stisko, motnje hranjenja postopoma izvenijo.

Lahko poskusita za začetek na Ženski svetovalnici. Ravno še zbirajo prijave za skupino, mogoče je pa kakšno mesto prosto še na individualnem svetovanju. Svetovalka je Ana Ziherl, ravno tako pa delujejo v svetovlanici prostovoljke, ki so same šle skozi izkušnjo motenj in so okrevale. Je možen kontakt z njimi in pogovori, se srečujejo v okviru skupine.

Pomembno je, da ne pritiskaš na dekle, ne pričakuj naglih spremeb -res priporočam, da se vključiš v skupino za svojce, da boš tudi ti imel podporo v procesu okrevanja in se bolje spoznal s samo motnjo hranjenja.

Vse dobro obema.

Tatjana

Hvala za napotke. Se bova pogovorila tudi o možnostih v okviru ženske posvetovalnice. Iščem pa tudi kakega nutricionista, ki bi sestavil program prehrane, pa na internetu kar nekako ne najdem pravih informacij. Mogoče veste ali obstaja kakšna knjiga z napotki, kako začeti “normalno” jesti pri anoreksiji ali pa to sestavi zgolj zdravnik?

Jani

Jani, kdorkoli bo rekel, da kakšen jedilnik pomaga, bo lagal. Verjemi mi, da tvoje dekle prav dobro ve, kako bi morala jesti, pa ne more. Ni razlog v tem, da ne je pravilno, ker nima pravega jedilnika – problem je v tem, da res ne more drugače. Dejansko se ji hrana lahko gabi, ob hrani dobi grozen strah in tudi, če jo prisiliš bo lahko sicer jedla, vendar kljub vstopu v proces svetovanja na začetku verjemi iskala možnosti, da se znebi hrane, ki jo bo dala v telo ali razloge, da ne bo pojedla toliko kot ti ali nekdo drug. Bilo bi prelahko, če bi bilo tako lahko. Žal ni.

Poglej, vključitev v svetovanje je prvi korak. Pojdi na ŽS in se pozanimaj tam za skupino za svojce in ti bodo pojasnili bolj natančno to, kar ti jaz tu pišem. Nič ne delaš narobe in verjamem, da msiliš dobro. Vendar je treba iti počasi. Na svetovnaju hkrati z iskanjem možnih načinov ravnanja s hrano, poteka dogovor, kaj bi lahko dala, koliko, kdaj,…

Če želiš imeti res vse na enem mestu in v enem kosu je najboljši KOMZ – ker je res vse na enem mestu. Vendar vedi, da to kar želiš ali rabiš ti, ni nujno tisto kar želi ali rabi tvoje dekle. Pomembno pa je, kaj rabi ona, da bo lahko okrevala.

Jani, prvi korak, ki ga naredi je,da se dogovoriš za svetovanje na ŽS ali kjerkoli drugej, greš v skupino za svojce in postavi vprašanja svetovalcem oz. strokovnjakom, ki se s tem ukvarjajo. Počasi, počasi naprej. Res.

Nič ne bo bolje ali drugače, če bo imela ob sebi, jedilnik, pa ne vem kaj še vse. Za začetek je ogromen korak že to, da se vključi ali v skupino ali na svetovanje in nekam hodi.

Tatjana

Jani, samo še moja izkušnja: Menstruacijo sem dobila v sedmem razredu, potem sem jo zaradi anoreksije izgubila v prvem letniku in je nisem imela celo srednjo šolo, potem pa sem jo spet dobila v drugem letniku faksa. Seveda vmes (vsaj 5 let!) nisem nikoli tehtala več kot 43 kg (visoka 156 cm). Večinoma sem imela 40 kg, v najhujšem obdobju tudi samo 35. In če pomislim, kako vesela sem bila takrat, da nimam menstruacije… No, zdaj vem, da moram imeti težo vsaj tam nekje okoli 45 kg in jesti čimbolj raznoliko, da je z mojo menstruacijo vse vredu. In še za vzpodbudo: Imam tri zdrave otročke, vsakič sem zanosila takoj, v nosečnosti je bilo vse vredu, dojenčki pa so bili vsi nadpovprečno veliki in težki (kljub temu, da sem jaz še vedno precej drobna, vendar pa imam že kar nekaj let dobro prehrano). Tako, da ni za obupat:))