Anoreksija in hipnoterapija
Pozdravljeni
Zanima me, ali ima mogoče kdo kakršnokoli izkušnjo zdravljenja anoreksije s hipnoterapijo oz. pozna kak primer uspešnega zdravljenja s hipnozo?
Najina hčerka je bila že dvakrat hospitalizirana, vendar zaenkrat brez uspeha. Problem je v njenem mišljenju, ker se ona ne želi pozdraviti.
Hvala za kakršenkoli odgovor.
Zaskrbljena starša
Pozdravljeni,
informacije, ki sem jih dobila glede hipnoterapija so zelo različne – nekateri so pohvalili to metodo, drugi ne. Pri nekaterih se obnese, pri drugih ne. Za vsako osebo je dobro kaj drugega oz. vsak najde svoj način kako si bo pomagal. Seveda lahko vaša hči proba različne metode, samo dejstvo je, da dokler se ne bo resnično odločila, da bi sama kaj spremenila in dokler ne bo tega videla kot problem, se ji ne bo zdelo vredno, da bi kaj spremenila. Dokler sama ne bo odločena, da si bo pomagala, ji tudi nihlče drug ne bo mogel. Ampak po svoje je pa včasih tud tako, da kljub zatrjevanju, da ne želijo pomoči se v bistvu hočejo pozdravit in si želijo, da bi starši z njimi iskali pomoč.
V bistvu je dobro, da ji vztrajno in počasi, z ljubeznijo in nežnostjo poveste na vsake toliko časa, da je to resna težava in da jo imate radi ter da ne boste odnehali, dokler ji ne bo dobro. Lahko jo vprašate kako bi ji lahko pomagali, kaj si želi, kaj potrebuje. Tu je pomembno, da boste okrepili predvsem sebe v tem delu, preden se podate v takšno “delo”. Svetujem vam, da se vključite v skupino za svojce, kjer starši drug drugemu nudijo pomoč, izkušnje delijo, povejo predloge in debatirajo o različnih aktualnih temah, ki so se izkazale za pomembne na tem področju. Takšna skupina deluje na Ženski svetovalnici v Ljubljani. Ste kaj razmišljali o tem, da bi pomoč poiskali tudi zase? Verjetno vas problem hlčerke in njen odnos do sebe in njenega telesa ni pustil neobčutljivo. Takšne stvari je dobro podeliti s tistimi, ki razumejo v čem ste se znašli. Kaj pravite?
lp
Tatjana
Hvala za odgovora in spodbudne besede. Dejansko je problem, ker se ne želi pozdraviti, vsaj tako govori. Stojimo ji vsi ob strani, kolikor ji seveda lahko, vendar mišljenja namesto nje ne moremo spremeniti, niti se pričeti ustrezno prehranjevati namesto nje. Borili se bomo pač toliko časa, kolikor bo potrebno, da ozdravi.
Tudi sama sva že razmišljala, da bi se vklopila v kako skupino, ki se srečavajo z tovrstno težavo, vsi skupaj smo bili tudi že na Muzi, takrat smo se pač odločili za hospitalizacijo, ki je
sicer vzpostavila primerno težo, ki pa je hitro ponovno pričela padati. Poleg tega veliko depresij,
kar vse skupaj še dodatno otežuje zdravljenje.
Hvala še enkrat!
Hja, veste, toliko časa, dokler ne bo sprejela, da pomoč potrebuje, bodo tudi prisotna nihanja v teži. Imate prav, lahko vzpodbujate in seveda pazite nanjo, da teža ne pada kar pomeni, da vztrajate pa čeprav s hospitalizacijami. Kar seveda je težko. In vi to najbolje veste. Vendar je prav, da vztrajate. Seveda na kakšen način, vam lahko res svetujejo tudi drugi starši. Tako, da bi bilo res dobro, da se vključite v podporno skupino za svojce, kot pravite sami. Kar pogumno, tam res lahko dobite podporo, ki jo potrebujete.
Kar se pa depresij tiče, bi pa bilo dobro, da se povežete s psihiatri, da ji predpiše ustrezno terapijo – včasih kaj dosti drugega kot zdravili ni mogoče narediti. So pa zdarvila lahko dober začetek, da potem od tu štarta dalje.
Vse dobro,
Tatjana