ANOREKSIJA
zivjo!
jz bi vm sam rada povedala in zaupala svoje tezave…namrec jz sm anoreksicna.mam 167 cm in 43 kg.usi mi skos govorijo jej jej jej…dost mam tega rada bi bla debela.ampak vedno k se spravm jest k vidm tisto hrano gnusno pa neokusno ne morm.zlo velikrat sm se ze spravla jes pa vedno je isto.trudm se pa ne gre.bla sm u bolnci med pocitncami pa sm se zredila sam za 1 kg.pa sm velik jedla al se je pa sam men zdel velik…izvor mojih tezav pa je to da sm jz ucasih bla debela pri 166 cm sm mela 70 kg.nism bla vidt tko debela ker baje da mam mocne kosti ampak k sm jz sebe vidla sm se zgrazala nas sabo.in zato sm se enkrat odlocila da ne bom vec jedla.in res prvo 1 tedn nism jedla in sm shujsala 4 kg seveda s telovadbo in takrt se je zacel.k sm bla se debela sm ze veckrat hotla shujsta ampak je slo zame prepocas in anoreskija se mi je zdela edin izhod iz mojih tezav.zdj pa mam se vecje.zdel se mi je lepo k sm bla suha tut fantje so me bolj opazl in celo povabl vn kdaj pa kdaj.pol pa nc vec.sprasvala sm se kaj je narobe zakaj nism vec prvlacna za njih?in sm ugotovila da sm nagnusno suha!!!od takrt se trudm jest ampak ne morm.res me skrbi ker me ze vse boli in tezko hodm.ampak hrana to ne more bit resitev.POMAGITE PROSM!!!!!
Draga Anja,
če vas prav razumem, zdaj vidite, da ste presuha in da vas od šibkosti že vse boli. čeprav bi rada jedla, se vam hrana upira. po takih epizodah stradanja se to lahko zgodi in bo vsaj za začetek treba najti pomoč, kako svoje telo prelisičiti in pojesti ustrezno količino hrane kljub temu, da se zdi, da se vse v vas upira. Težko je namreč naenkrat spremeniti svoj odnos do hrane in same sebe, vendar se da.
predvsem, če človek vidi, zakaj je lahko to zanj pomembno.
Glede debelosti pred začetkom hujšanja: ja, najbrž je ta misel in z njo povezan strah zelo pomembna pri ponovnem normalnem hranjenju. Pomembno je, da veste, da se z rednim enakomernim hranjenjem in polnovredno sestavo zaužite hrane hranjenje ne more sprevrči v nekontrolirano ješčnost.
Obratno pa, vmesno stradanje lahko sproži pretirano hranjenje, zato naj bo odločitev za redne obroke jasna. Premislite še enkrat, zakaj si želite, da se anoreksije rešite in če je razlogov dovolj, poskusite še enkrat!
marija Anderluh
Spoštovani!
Jaz imam sicer podoben problem, a le na videz! Namreč, sem prav tako presuha (pri 164 cm okrog 43 kg), a sem vedno bila bolj suha (največ do zdaj sem imela okrog 49 kg), tako da seveda nikdar nisem imela želje shujšat. (stara sem 25 let)
Imam pa se zato sedaj, ko imam tako malo kg, željo vsaj malo zredit – koliko bi po vašem bilo potrebno, da bi bilo vsaj kolikor toliko normalno? (ali pa morda ni prehudo, če ostanem na tej teži, če ne gre drugače?)
Namreč, tudi jaz imam probleme z apetitom, a že od nekdaj, od malega, pa tudi takrat nič ni pomagalo, nobeni sirupi za povečanje apetita itd., tako da sem pač vedno bolj malo jedla. (jem pa sicer vse, tudi sladke stvari, testenine, kruh, riž… a se me čisto nič ne “prime”).
Zanima me tudi, a imam potem anoreksijo (samo zaradi teže)? Menim namreč, da pri anoreksiji ne gre za to, koliko kg imaš, ampak je bolj psiho-fizične narave, torej gre predvsem za odnos do lastnega telesa in teže. Po mojem razumevanju bi imela torej anoreksijo, če bi se sama sebi zdela (zdaj ali kdaj v preteklosti) predebela in bi zato načrtno hujšala oz. zavrača hrano, torej se ne bi hotela zrediti, a ni tako? Jaz pa se zavedam, da sem nekoliko presuha, in imam željo priti nekaj kg navzgor (morda imam hiter metabolizem itd.), zato menim, da to v bistvu ni anoreksija. Ali se motim, in je to kljub temu neke vrste anoreksija? (glede na težo) ali pa je to le taka konstitucija? In kaj je rešitev, če obstaja?
Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem in vas pozdravljam,
Maja
Draga Maja,
mislim, da vaše težave niso posledica anoreksije nervoze. Kljub temu gre pri vas za težo, ki je bistveno pod normalno za vašo višino in starost. Del tega gre lahko na račun konstitucije, del pa kljub vsemu tudi na račun manjšega vnosa hrane. Pomembno bi bilo vedeti, kako je z vašo menstruacijo, če je ni, oz. je zelo neredna, bi bilo pomembno razmisliti o obogateni prehrani tudi zaradi posledic tovrstne podhranjenosti na vaše zdravje, predvsem na nevarnost osteoporoze, ki pogosto spremlja taka stanja.
Poizkusite obogatiti vaš vnos hrane, predvsem da opuščate hrano, ki nma veliko hranljivega pa hitro daje občutek sitosti in vnesti morda še dodatni obrok v obliki malic. Za natančnejša navodila bi se morala pogovoriti z vašim zdravnikom ali morda kakšnim strokovnjakom za prehrano.
marija Anderluh
