Anonimni alkoholiki
Alkoholiki – lahko poveste osebnemu zdravniku, ta vas pošlje na odvajanje v ustanovo ali pa z napotnico k psihiatru, ki se ukvarja s tem. Sledi srečevanje v skupini (ob prisotnosti psihiatra), kjer ponavadi alkoholik šele počasi spoznava in si prizna, da je alkoholik. Potrebna je popolna abstinenca, zaželen je v skupini tudi kdo od sorodnikov (ponavadi partner, lahko pa tudi starš ali dovolj star potomec). Potrebno pa je tudi spremeniti življenske navade cele družine v smislu, da ni več alkohola (tudi za goste ne, niti ne kot dodatek jedem), namesto raznih žurk, proslavljan itd. pa si omisliti kaj drugega (izleti, šport, izobraževanje…).
kako lep zapis,ja ne delaj drugim to,kar tebi ni všeč.ja in vse se izgovarjamo,sem nesrečen,zato pijem,a še bolj si nesrečen ko se iz pijanega stanja vrneš v realo,ko ne veš kaj bi sam s sabo.hodilasem v skupinoAA,veliko pomeni,dobiš izkušnje,slišiš zgodbe,jaz sem velikokrat jokala vmes,in prisluhneš njim,in potem so mi odzvanjale te zgodbe,v ušesih,ja vse se da,če se hoče.pogum,volja,želja,sebe imej rad,da imaš rad potem lahko druge.in alkohol je sovražnik,mnogih družin.čeprav ga nekaterijo ljubijo.čimprej kako literaturo v roke,obisk skupine,pogovori,to dela čudež .samoče hočeš,če nočeš,ti živ krst ne more pomagati,srečno
Obupana , 02.04.2004 ob 11:12
V naši družini je hudo. Oče je alkoholik. Ne bom razlagala podrobnosti. Želimo, da se bi udeležil društva AA. Če ga uspemo prepričat…sam sicer prizna problem, ampak vztraja, da bo sam prenehal z pitjem…ja, to mu uspe mogoče 1 dan. Potem je isto.
Zanima me ali poznate kakšno osebo da ji je društvo AA res pomagalo?
Da se je res začel zavedati svojega problema? Da je res postal abstinent?
Mogoče kdo ve, kakšen je procent ozdravljenih?
Še to – oče je star 52, in v penziji. S penzijo so se zadeve samo še poslabšale, ker nima več nobene odgovornosti, obveznosti.
lp
Sam ne more nehat, ker telo zahteva svojo dozo alkohola.
Sam se bo moral odločit, da gre na zdravljenje. AA mu lahko pomagajo ampak odločitev pa je njegova. Celotna družina se mora ” zdravit”.
Obupana , 02.04.2004 ob 12:16
Mene je kar strah življenja. Strah me je ustvariti si svojo družino, ne želim, da bi otrok odraščal sploh blizu takšnemu okolju, kaj šele sredi njega. Strah me je kakšen bo moj partner čez 10, 20 let… ali se bo tudi spremenil v alkoholika. Vsi smo že živčne razvaline, brat je na pravi poti, da bo tudi postal alkoholik…. Moj oče navadno dela iz muh slona, cel cirkus zaradi kakšne nepomembne zadeve (razbit kozarec pri pomivanju), ali kakšne zadeve, katero si narobe razlaga….je tudi fizično močan in agresiven…
vprašanje je koga bo prej konec – nas ali njega?
Živel sem 10+ let z očimom alkoholikom. Vsak dan prepiri, pretepi med mamo in njim.
Zdaj, ko sem odrasel me lovci grdo gledajo zakaj ne grem v gostilno, zakaj ne pijen. Nisen dobrošel v družbi, če ne pijen.
Niso vsi, kot si ti misliš.
Sem alkoholik in je stvar težka… imam 36let in moram pit že nekaj predno grem na delo ker me je sram kako se mi roke tresejo ko je kriza.. še posebej pred sorodniki ko me male nečakinje sprašujejo kaj je natone z stricem.. bil sem v Idriji in ni pomagalo… zdaj sem naročil neke tablete po katerih naj bi se ti alkohol gnusil in upam da bo to pomagalo