Anksioznost, strah pred smrtjo
Pozdravljeni,
ze nekaj let se spopadam s strahom pred smrtjo, pred tem, da bom za necem hudo zbolela.
To so zelo grozni obcutki in jih tezko opisem.
Naprimer, karkoli se mi pojavi iznenada kar se tice zdravja, padem v paniko in razmisljam kaj pa ce imam raka. Kaj ce bom umrla?
V septembru 2017 mi je umrl stric. Nekako sem tisti dan bila se koliko toliko mirna, potem pa se je vse zacelo.
Strah me je bilo biti sama doma, ker sem imela obcutek da se bo meni zgodilo enako kot njemu, mislila sem da se mi bo prikazal, nisem upala zaspati, tezko sem dihala, imela sem obcutek da bom padla v nezavest.
Zacelo se mi je vrteti in zacela sem se tresti.
To se je pojavljalo samo v vecernih urah, cez dan sem bila se koliko toliko ok.
In kasneje ko je minil kaksen mesec, se mi je pojavilo sumenje v obeh usesih. In traja ze 9 mesecev 24 ur na dan. Bila sem na vseh pregledih(orl, neurolog, adg, ct glave, rtg vratne hrbtenuce, uz vratnih zil) vse ok. Meni pa se vedno sumi in sem nervozna in zivcna in panicna. Berem vse zivo, zasledila sem da lahko gre za tumor slusnega zivca. In se se s tem obremenjujem.
Vsak dan razmisljam kaj mi je, zakaj mi ne neha sumeti, kaj ce imam tumor itd.
Bila sem tudi pri psihiatru, ki se ni dosti ukvarjal z mano, dal mi je Lexaurin ces da naj poizkusim ce bo sumenje prenehalo. Ni se zmanjsalo niti malo. Prav tako mi je dal cipralex ki ga jemljem le obcasno. Nic ne pomaga.
Menim da sumenje ni psihicnega izvora. Res je da me je takrat bolel vrat in ramena z dnem kasneje pa sem se zbudila z sumenjem v usesih.
Na magnetno resonanco me ne dajo, ces da ni smiselno. Sama pa zelim najtu vzrok sumenja. Ce je zacelo potem mora biti nek vzrok.
Pouzkusila sem s terapijami masazami nic boljse.
Zdi se mi da bom od tega znorela, od sumenja od vsega tega straha da imam neko bolezen.
Smrti se bojim, prav tako se bojim hudih bolezni. Imam te strahove priznam. Ampak me pa boli to, da se nihce ne potrudi odkriti vzroka sumenja, vsem je vse nesmiselno. Na koncu pa se lahkozgodi da nekaj je in bo prepozno.
Prosimpomagajte mi kaj naj storim? Kako se naj znebim teh misli da imam neko bolezen, kako naj ne mislim na to? In kako naj se znebim vseh teh strahov, saj je tezko ziveti s tem in se s tem spopadat 24 Ur na dan
Pozdravljeni,
takoj sem pomislil, da se soočate z anksioznostjo, hipohondrijo. Nenavadno je, da bi bolezenske znake, katerim je vzrok telesna bolezen, čutili samo zvečer. To lahko tudi nakazuje na psihične vzroke telesnih simptomov. Hkrati pa, glede na to, da ste opravili toliko preiskav in so zdravniki ovrgli telesne vzroke, bi lahko bilo možno, da ste telesno bp. Bili bi presenečeni kolikokrat za telesnimi simptomi dejansko ležijo psihični vzroki.
V primeru, da gre za anksioznost, bi bilo dobro, da poizkusite z globinsko obliko psihoterapije (npr. psihoanaliza), kjer boste lahko več spregovorili o sebi, svojem življenju in doživljanju. Anksioznost je namreč simptom, ki nakazuje, da imamo znotraj sebe morebitne notranje konflikte ali nepredelane travme. Ti se skozi nezavedno kažejo kot razni telesni ali psihični simptomi. Seveda ni možno s 100% gotovostjo vedeti, da je temu tako. No, in ravno ta misel vas verjetno bremeni? Da ne glede na to koliko zdravnikov pravi, da ste fizično zdravi, še vedno obstaja majhna možnost za morebitno bolezen? Ravno takšno razmišljanje ponavadi kaže, da gre za anksioznost.
Verjamem, da vam je težko, hkrati pa tudi verjamem, da se vam stanje lahko kmalu tudi izboljša.
S prijaznimi pozdravi,
Pozdravljeni,
najlepsa hvala za odgovor.
Simptomi se mi ne pojavljajo samo zvecer.
Glede sumenja je tako, da mi sumi v usesih neprekinjeno 24 ur na dan. In to ze 9 mesecev. Vse skupaj se je zacelo z stricevo smrtjo. Ne takoj, ampak ko se je vse skupaj malo umirilo. In traja se danes.
Res je, sama sebe sprasujem, zakaj mi sumi, od kod izvira, ce na katerikoli preged grem, je vse ok. Kako to, da mi sumi, pa nic ne najdejo.
In potem berem in brskam po spletu in naletim na razno razne diagnoze.
Res je, da je to kot horoskop. V vsaki diagnozi se najdes 🙂 malo za res, malo za salo 🙂
Ampak vseeno, zelim si iti na magnetno resonanco glave in vratu, kar sem omenila tudi svoji zdravnici. A za njo je vse nesmiselno.
Tudi nevrolog mi je rekel, da v primeru sumenja v enem usesu, bi lahko slo za nek tumor slusnega zivca, ampak da misli da tega nimam. Prikaze ga le magnetna.
In seveda, napad panike, kaj pa ce in se enkrat kaj pa ce.
In to mi odzvanja v glavi ze par mesecev. Kaj ce imam to?
In ja, potrebujem te terapije, ampak na koga se naj obrnem? Bila sem pri psihiatru, ki sem mu omenila, da bi verjetno meni bolj koristila terapija, pogovori itd. kot ti antidepresivi Cipralex. Pa mi je rekel, o cem pa bi se vi pogovarjali? Ko ti nekdo da tak odgovor in te tako elegantno odslovi, potem ne vem, kje se naj iscem pomoc.
Potrebujem pogovore, nekoga, ki bi me dejansko poslusal, mi pomagal premagati te strahove, napade panike.
Jaz zatipam bezgavko in mislim kaj ce imam nekaj. To je zelo naporno in vem da ni ok, ampak sama ne morem splezati iz tega ven.
Torej potrebujem pomoc. Pa je tablete, ampak kot ste rekli, terapije. Jaz verjamem da bi mi koristila.
Tako da vas prosim, ce mi lahko poveste, kje naj poiscem pomoc?
Zelim se znebiti teh bremen, najbolj pa si zelim, da sumenje izgine in da se res sprostim, najbolj psihicno.
Saj to traja ze tako dolgo, da sem resnicno in iskreno povedano na dnu.
Od vseh teh strahov, misli, sumenja, skrbi-kaj pa ce itd.
Hvala vam za vas cas in odgovor.
Bi prisla kar k vam 🙂
Pozdravljeni,
vas slišim v tem, da vas je strah in bi želeli preveriti z različnimi preiskavami ali ste zdravi. Verjamem, da vas to okupira in bi želeli zadevi priti do dna. V vsakem primeru, ali vam bo uspelo priti na magnetno resonanco ali ne, se poizkusite opazovati kako se počutite. Na primer, ali predvidevate, da vas bo opravljena magnetna resonanca pomirila?
Psihiatri pomagajo z zdravili in morda nekateri tudi ne razumejo koncepta psihoterapije. Nič zato, če ste pripravljeni iti na takšno pot samoraziskovanja, si poiščite psihoterapevta/psihoterapevtko in boste potem videli kako vam je. Bodite pozorni na to, da ima opravljeno večletno šolanje, da ima opravljeno svojo osebno izkušnjo (da je sam hodil/a na psihoterapijo vsaj 200 ur). Dobrodošlo je tudi, da obiskuje supervizijo, kjer z izkušenejšim psihoterapevtom/tko razglablja o svojem delu.
S prijaznimi pozdravi,
Pozdravljeni,
hvala za odgovor in vas cas.
Evo sem dobila napotnice za magnetno resonanco. Lepo sem ji razlozila, da ne zdrzim vec tega sumenja in da vcasih dobim obcutek, da bo v glavi naredilo klik.
Hja, tezko vprasanje ce bi me magnetna pomirila. Na nek nacin bi me, vedela bi zakaj mi sumi in mogoce bi nasli vzrok in bi ga lahko tudi zdravila.
Po drugi strani, pa me je strah iti na magnetno, ker se bojim kaj bo pokazalo.
To je nek zacaran krog, v katerem se vrtim.
Zelim iti, a ne bi sla ker se bojim diagnoze.
Ker mi v glavi odzvanja, ja kaj pa ce imas ta tumor slusnega zivca ali vestibularni nevrom.
Ali kaj pa ce je kaj drugega, nekaj hudega itd.
Kako bom to prenesla?
To so moja vprasanja, ker se poznam in vem da bi me zgrabila panika in vem da bi se mi svet podrl.
Taksne negativne misli mi najedajo zivce.
Po drugi strani pa sama sebe nekako tolazim, pa saj nic ni, in vse bo ok. Ampak to spet ni to 🙂
Ne vem kaj naj naredim, vem da mi noben specialist ne more reci ja ti pa nimas tega brez nekih preiskav in vem da ce ne grem, bom zopet v dvomih in se bom borila s tem kaj je narobe.
Ce pa grem, vem da bom nervozna, da se bom tresla, tako kot sem se na Ct preiskavi, da so mi veke dobesedno vibrirale, in ko sem koncala s preiskavo, sem se zjokala..torej ce grem, vem da me caka psihicni stres in doza adrenalina in pa kup skrbi, dokler ne dobim izvida.
Upam, da bo vse ok, da nimam tega tumorja in da je le nek manjsi problem v vratni hrbtenici.
Ce mi verjamete, bom na nek nacin resnicno pomirjena, vsaj resila se bom nekih dvomov, seveda ce ne bo kaj hujsega.
Ce pa bo, pa ne vem kaj me caka.
Ce ce ce ce.. 🙂
Kar se tice pa psihoterapevta, ne vem kje bi nasla nekoga, bom malo prebrskala po netu.
Bom vprasala tudi tega, ki ga imam.
Ampak mislim da njemu ni v interesu, glede na to, da hodim na kontrolo samo zato, da povem ce jem antidepresive.
Jih ne jem, ker tega ne potrebujem, sem probala, ampak ucinka nobenega.
Pa me se vedno nagovarja da jih pac naj poizkusim jemati na daljsi rok.
Ampak se ne dam 🙂
Torej, upam na najboljse.
Tu je se dosti drugih stvari, ampak nekako se borim, kolikor se pac lahko.
Nocem misliti na najhujse ampak glava dela svoje.
Pozdravljeni,
v vsakem primeru boste po opravljeni preiskavi prišli do novih informacij. Boste potem videli kako se boste počutili. Glede zdravil poslušajte tudi sebe. Navsezadnje vi čutite ali rabite podporo zdravil.
Javite se kaj in sporočite kako ste!
S prijaznimi pozdravi,
Zivjo,
evo se vam javljam..
Ravno v torek sem imela mri preiskavo.
Prezivela, ni bilo tako hudo.
Sedaj upam na najboljse. Je prisoten strah, kaj bo vidno, ce bo kaj ali ne. In ce ne bo, hvala bogu. Po drugi strani, pa bom morala ziveti z sumenjem in si pac v glavi narediti tako, da je pac to to.
Sicer vsak dan razmisljam o tem in se ne morem osvoboditi teh misli in strahov, ceorav bi zelo rada, a si sama ne znam pomagati.
Vcasih mi je nekako uspevalo, sedaj pa se zaradi nekih malih stvari prestrasim in padem v paniko in mislim na najhujsi mozni scenarij (rak itd).
Skratka potrebujem neko vrsto psihoterapije, mislim, da bi mi zelo pomagala.
Moj psihiater je z mano zakljucil. Ne potrebujem tablet in obisk po potrebi.
Sicer je bil to se vajenec, ki ga je usmerjal mentor. Tako da..ne vem..na koga bi se obrnila glede psihoterapij.
Torej, trenutno sem ok, razmisljam o izvidih kaksni bodo in upam na najboljse.
Ce bo vse ok, pa moram misli ki me tako zelo morijo preusmeriti drugam, ker tako naprej ne gre vec.
Opazim majhno pikico v ustni votlini pa razmisljam joj kaj ce imam raka.
Potem si lahko mislite, kako je glava obremenjena z nepotrebnimi stvarmi.
Clovek se zaveda, ampak tezko vse to odmisli. Si Zeli, a ne more.
Zacaran krog 🙂
Pozdravljeni,
boste videli kakšni bodo izvidi. V primeru, da bodo bp, gre verjetno za anksioznost in/ali psihosomatske težave. Potem bi bilo smiselno, da si poiščete pomoč v obliki poglobljene psihoterapije (npr. psihoanaliza).
Lepo vas pozdravljam,
Katja: vašo telefonsko številko sem zaradi varovanja vaše zasebnosti zbrisal. Z drugimi uporabniki lahko komunicirate preko zasebnega sporočila.
Lep pozdrav,
pozdravljeni,
imam identično zgodbu kot juju31,in še vedno se spopadam z njo.
jaz se z anksioznostjo in strahom pred smrtjo spopadam tako,da se prepustim…
ko se sprijaznim s tem da bom umrl,takrat strah popusti,je težko,ampak drugače pri meni ne gre.
S strahovi se je treba soočiti,še več,smejati se jim je treba…juju31 poskusi.
Šumenje in piskanje pa enostavno ignoriram.
Pa mogoče še en nasvet,živi v sedanjosti.
lp
Pozdravljeni,
nedvomno imamo vsi v sebi strah pred smrtjo in včasih je ob resnih obolenjih takšen strah čisto na mestu, kot je morda zdaj v vaši situaciji? Vendar pretirano obremenjevanje privede do stalnega mučenja samega sebe, ki nedvomno zmanjša kvaliteto našega življenja in navsezadnje tudi povzroča bolezni. Tako je anksioznost oz. strah pred boleznimi lahko simptom, ki kaže na naše nerazrešene notranje konflikte ali travme in čaka, da jih razrešimo. Priporočam vam, da se obrnete na psihoterapevtsko pomoč in morda boste skozi psihoterapevtski proces sčasoma zaživeli bolj kvalitetno in osvobojeno.
Upam in tudi držim pesti, da preiskave ne bodo pokazale kakšnih resnih bolezni.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj
Juju če še spremljate ta forum, me zanima kako ste rešili s šumenjem v ušesih. Imam podobno težavo, začelo se je z glavobolom in nato bolečinami v vratu, ko je vse izvenelo je ostalo piskanje, ki že 4 mesece ne pojenja. Moti me tudi poslušanje glasbe, saj se mi zvoka med sabo “stepeta”. MR glave ni pokazal posebnosti, RTG hrbtenice je pokazal spremembe, vendar letom primerne, UZ vratnih žil in bezgavk je BP. Orl je diagnosticiral sinuzitis, vendar mi le ta ne blokira dihanja, niti nimam polnega nosu. Zvok v levem ušesu pa kljub temu ostaja.