Pozdravljeni,

stara sem 18 let. Muči me huda anksioznost in depresija. Grozno me je strah, da bi zbolela. Sem popolnoma brez energije, niti v šolo ne zmorem. Celi dan bi samo preležela, še to se mi ne da. Stalno so prisotne misli ne bom zmogla vozit avta ne bom zmogla do naslednjega nodstropja ipd. S prijatelji se več ne družim vedno bi bila le sama. Edina oseba s katero se rada pogovorim in ji vse zaupam je mama, ki mi tudi vedno prisluhne. Vedno imam občutek omotičnosti in zaspanosti. Moje telo se mi zdi kot da sploh ne funkcionira imam mehke roke in noge komaj kaj naredim. Tudi občutek, da morem bruhat me muči a še nisem nikoli. Vedno je prisoten občutek, da bom omedlela. Vse to me res grozno muči in nevem kaj naj. Samo rada bi normalno živela. Nevem kako iz tega. Bila sem pri zdravnici, ki mi je rekla da je vse psihično, jaz tega še kar ne verjamem in iščem vse druge razlage. Grozno se bojim, da bi bila v ozadju kakšna huda bolezen. Rada se tudi ukvarjam s športom a trenutno ne zmorem niti iz hiše.

Lep pozdrav

Pozdravljeni!

Glede na to, kar slišim bi se strinjal z vašo zdravnico, da gre za psihične vzroke. Navsezadnje sta anksioznost in depresija psihični motnji, ostali simptomi, pa so lahko tudi psihogene narave.

Kar opisujete gre za moteče simptome, vzroki so drugje in velikokrat prihajajo iz podzavestnega, kar pomeni, da se jih ne zavedamo. Predlagam vam, da poizkusite z zunanjo pomočjo, s psihoterapijo, kjer boste lahko podrobneje s strokovnjakom prebrskali po sebi in skupaj predelali (pre)težke vsebine. Namreč, tudi v takih primerih, ko ne zmoremo sami predelati dogodkov ali notranjih vsebin, se lahko pojavijo moteči simptomi.

Če želite lahko napišete tudi kaj več o sebi.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Psihične bolezni, ki nastanejo v odraslosti, imajo vzrok v otroštvu. Očitno z vašo primarno družino ni bilo vse v redu. Mogoče je bil napačen stil navezanosti na mamo ali pa kaj z očetom, ki ga sploh ne omenjate; sta starša ločena, očeta sploh poznate? Vse to bi vam osvetlil dober psihoterapevt in vam pomagal do uvida, od kot te težave – in posledično bi “ozdraveli”.

Pozdravljeni. Pred dvema mesecema so se mi iznenada pojavile vsiljive misli o tem, da bom kaj hudega storila sama sebi. Teh misli sem se tako prestrašila, saj si želim živet in uživat v življenju. Na primer hodim ob reki in mi nek notranji glas v meni reče utopi se, takoj naslednji trenutek mi šine skozi glavo misel, da zakaj bi se pa jst hotela ubit, sej sem ful srečna in si želim živet, tako kot prej in potem me postane sram, da sem sploh lahko pomislila na kaj takega in mi še par dni ne gre iz glave. Imate kak nasvet kako si pomagati? Saj so res moteče in imam konstanten strah pred tem, da si ne bi vzela življenja, ker ga imam tako rada.

Pozdravljeni!

kot sami pravite želite živet in uživati. Imate voljo in željo do življenja! Vas je pa kljub temu strah, da bi si kaj storili.

Vsiljivke so moteče, vam pa nekaj sporočajo. Vzrok so nezavedne vsebine, ki se kažejo na ta način in so skrite zavestnemu. Za kaj točno gre boste verjetno lahko spoznali sami sčasoma. Lahko, da se te vsiljivke dotikajo vaše potlačene jeze, okrnjene samopodobe ali kaj drugega. Ste razmišljali, če bi se udeležili psihoterapije? Morda bi vam to pomagalo priti v poglobljen stik s seboj.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Pozdravljena Sara,

Imela sem podobne tezave, pri meni je bil vzrok scitnica – hashimoto.

Ko sem dobila zdravila in spremenila prehrano, se je stanje izjemno izboljsalo. Posvetuj se z zdravnikom za testiranje scitnicnih hormonov in protiteles za hashimoto.

V primeru da gre pa res samo za psiho pa tudi to ni nedolzno in se je treba posvetovati s strokovnjakom – psihoterapevt bo napotil k psihijatru ce bo potreba po tem.