Pozdravljeni,

Imam velike probleme z anksioznostjo. (Najverjetneje dedno saj je moj ati imel velike probleme s tem) Trenutno hodim k kliničnemu psihologu. Psihiatrinja mi je predpisala Wellbutrin. Baje je treba spremeniti tudi življenski slog? Kaj točno to pomeni? Od kar jemljem tablete se je stanje malo izboljšalo ampak je strah prisoten pri stvareh/dogodkih kjer nekako nimam izhoda iz situacije, da bi lahko samo šla npr. vožnja nekam dlje stran, avtobusi… ali pa je strah prisoten pri dogodkih/stvareh ki se še niso zgodile in me skrbi kako bo tisti dan, kaj če nebom zmogla iti, kako bo potekalo. Včasih se zgodi da me npr. izpita, testa v šoli ali vožnje ni strah sem povsem mirna kjub temu da vem da nimam izhoda. Občasno se zgodijo nekakšni panični napadi ko se mi v trenutku pospeši srčni utrip, slabost, občutek da bom padla skupaj če se bom vstala, vročinski oblivi. Brala sem da se je treba vprašati in navesti razloge kaj je posledica strahu v nekem momentu/kraju? Nenajdem ravno odgovora, le to da me je strah tega da mi bo slabo v javnosti/ pred bližnjimi oz da bi padla skupaj, da se bi mi začelo vrteti in nebi imela izhoda, da bi pred ljudmi izpadla čudno. Nevem kako naj to rešim oz kaj lahko spremenim?

Hvala za odgovor.

Pozdravljeni!

Veliko je govora o tem kaj je tisto, kar prinesem s seboj na svet (dedna zasnova) in kaj je tisto, kar “podedujemo” od naših staršev v času življenja. Po mojem mnenju na nas bolj vpliva drugo. V smislu, da ste se navzeli atijevih strahov. Ko ni znal pomiriti sebe, tudi vas ni znal.

Kaj točno sta psihiatrinja ali klinični psiholog mislila s spremembo življenjskega sloga, boste morali vprašati njiju. Vem pa, da težave ljudi z anksioznostjo niso v tem, da v razumu ne bi vedeli kaj je dobro za njih, ampak pač situacije doživljajo bolj stresno in anksiozno. Tega se po mojih izkušnjah ne da spremeniti z nasvetom.

Tablete lahko vplivajo na zmanjšanje simptomov, vendar vzrokov za nastanek ne bodo rešili. Predlagam vam, da se problematike lotite bolj celostno. V smislu, da so simptomi, ki se vam pojavljajo bolj pokazatelj vaših notranjih konfliktov ali travm, ki niso razrešeni. Lahko gre za potlačene spomine, nepredelana čustva ipd. Ker sami tega ne zmoremo, se nam pojavijo moteči simptomi. Kot para, ki uhaja iz ekonom lonca. Zato je pomembno, da si poiščemo primerno strokovno pomoč – poglobljeno obliko psihoterapije, kot je naprimer psihoanalitična psihoterapija. Gre za dolgotrajnejšo obliko psihoterapije, k poteka vsaj enkrat tedensko.

Tudi sami ugotavljate, da ne najdete razlogov kaj je posledica strahu v nekem momentu. To je tudi znak, da gre za nezavedne (podzavestne) vsebine, ki vplivajo na nas, nimamo pa jih ozaveščenih. V vašem primeru pride do reakcije ob neprijetnih dogodkih, ki jih čustveno sami ne zmorete predelati.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj