Spoštovani,

zaradi anksioznosti in okm motnje se že slaba dva meseca zdravim z Zoloftom. Najprej sem jemala 25 mg, mesec dni pa jemljem 50 mg. Zraven trenutno jemljem še Helex 0,5 mg, Sanval 5 mg, ker sploh nisem spala. Vse to vzamem zvečer. Na splošno se je moje stanje kar izboljšalo. Sem pa pred slabim tednom dobila drisko. Seveda se je zaradi tega moje stanje poslabšalo-kar se tiče anksioznosti. Spet zelo slabo spim, čutim mravljince v rokah,… Takoj ko začutim da bom morala na wc, me zgrabi panika- mravljinci, srce mi hitro in glasno bije in cel čas/dan imam v glavi to drisko. Moje telo je ves čas v pozoru, kaj se dogaja v mojem črevesju, ko pomislim da moram nekaj pojesti, je naslednja misel da potem bom pa morala na wc. In seveda se to zgodi. Po nasvetu psihiatrinje sem pred dvema dnevoma odmerek Zolofta dvignila na 75 mg. Sem pa sedaj začela razmišljati da je driska morda stranski učinek Zolofta. Kaj menite vi?
Naj omenim še to, da težav s prebavo prej nisem imela, razen če me je kaj močno vznemirilo, sem dobila tisti trenutek drisko,
ki pa se je takoj nehala.
Zanimivo je tudi to, da včeraj ko sem bila zelo zaposlena skozi celi dan, razen zjutraj ko sem bila nekoliko nervozna, nisem imela nobenih težav, cel dan sem normalno jedla, celo sladko torto, na wc pa mi ni bilo potrebno. No, danes pa je spet vse po starem :-(.
Se opravičujem, da sem se tako razpisala.

Hvala za odgovor in lep pozdrav.
Ana

Pozdravljeni,

hvala za vaše sporočilo. Najbolje bo, da preverite v navodilih za uporabo ali je driska del stranskih učinkov oz. poveste svoje težave svoji psihiatrinji. Glede na to, da je trebuh povezan s čustvi pa so lahko, kot tudi sami opažate, telesni odzivi povezani tudi z vašimi čustvi. Ste kdaj razmišljali o psihoterapevtski obravnavi? Zdravila vam pomagajo pri zmanjševanju simptomov, vendar vzrokov pa ne razrešijo.

S prijaznimi pozdravi,

Najlepša hvala za odgovor.
Ja, tudi s psihoterapijo sem začela, ker pa sem šele na začetku, moram pač biti malo bolj potrpežljiva, kar sicer ni ravno moja vrlina :-).

Lep pozdrav.
Ana

Ja, psihoterapija je tek na dolge proge in velikokrat nam je tudi težko priti na srečanja. To je popolnoma normalno. Srečno na vaši poti in verjamem, da boste sčasoma boljše.

S prijaznimi pozdravi,

Hvala za lepe želje.
Vse dobro tudi vam.

Lep pozdrav.
Ana