Pozdravljeni!

Pred enim letom se mi je zaradi preveč stresa razvila ankiozna motnja. Od takrat naprej ves čas čutim utripanje trebušne aorte in čuden občutek tesnobe v glavi. Na začetku sem imel tudi panične napade ampak teh nimam več. Z zdravnikom sva probala z ecytaro, eglonylom, trittico in amyzol vendar težave ne izginejo. Eglonyl jemljem še vedno saj boljše spim. Drugače drugih težav nimam, ki bi mi povzročale te simptome. Najbolj me moti to utripanje trebušne žile, ki naj bi bilo posledica poudarjenega delovanja osrednjega živčevja in pa občutek tesnobe v glavi. Zanima me vaše mnenje katero zdravilo bi bilo najbolj ustrezno?

Lepo pozdravljeni!

Težko svetujem glede zdravil, saj ne poznam dobro vašega primera. Bi pa svetovala, da poiščete vzrok za nastanek motnje (stres) in ga poskušate reševati. Zdravila odstranjujejo le posledice, lahko pa tudi vplivajo na kaj tretjega. Ste poiskusili morda s psihoterapijo? Lahko poskusite tudi s čim bolj naravnim kot je L-tirozin http://holistic.si/?s=l-tirozin&x=9&y=13.

Lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka

Sem obiskoval skupinsko terapijo in sem prišel stvari do dna. Sedaj so mi ostali samo še simptomi, ki bi se jih rad rešil. Vem, da brez zdravil ne bo šlo ampak ko bi vsaj vedeli katera so prava…Trenutno nimam nobenih težav zaradi katerih bi se obremenjeval, rad bi samo, da bi se počutil tako kot prej, pred tem stresnim dogodkom. Zanima me kako je z zdravili, se pač probava dokler se ne najde pravih? in pa L tirozin se to jemlje tako dolgo kot druga zdravila in pa kako uspešno je pri občutku tesnobe v telesu?

Lepo pozdravljeni!

Ponavadi je potrebno vztrajati z zdravili kakšen mesec, ko minejo možni stranski učinki in se pokažejo prva izboljšanja, če temu ni tako, je potrebno obiskati vašega osebnega zdravnika, ki vam lahko predpiše druga…Seveda je vsak izmed nas svoj individum in včasih lahko traja, da zase prejmete najboljšo “terapijo”. L-tirozina se načeloma ne jemlje z drugimi zdravili za isti namen (anksioznost, depresija), potrebno ga je jemati 3 mesece. Ljudje so načeloma zadovoljni, procentualne uspešnosti, pa vam ne bi znala povedati.

Lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka

Lp.Moja težava je naslednja.Preveč ali vsaj v večji meri prisluškujem svojemu telesu.To bi lahko opisala tako,da sem večkat na dan pozorna na vsako manjšo bolečino v telesu.Recimo,če se mi v glavi malenkost zaniha me je že strah kaj bo sledilo.Nevem zakaj ampak bojim se kapi niti tega ne vem od kod sem to idejo pobasala.Včasih ne vedno me zaboli v sencih in me že skrbi kakšne bodo posledice.Enako je z drugimi del telesa noga,roka ,želodec.Največ opravka imam z glavo.Zdi se mi,da me nič ne skrbi toliko kot pa glava.Včasih se mi zgodi,da na vsem lepem dobim topla ušesa že skoraj rdeča in v glavi se mi blago niha.Usta dobim suha in lahko bi rekla da imam občutek kot ,da mi je padel krvni tlak ali celo sladkor.po počutju sklepam,da je to padec tlaka prej kot pa padec sladkorja.In potem to traja okoli 20minut do pol ure.Včasih mi je takšna stanja povzročal mraz ,sedaj se mi to zgodi tudi v toplem ne preveč vročem prostoru.Moram še povedati,da takrat čutim tudi blago srbenje po licih in tudi ta so rahlo rdeča.Sumim ali je to sploh od nervoze.Imam pa panične motnje že več let z dalšimi presledki miru tudi po več let nato se zopet vrne.Pomagam si s helexom ampak vedno si rečem,da sedaj ga pa ob napadu ne bom vzela,da vidim kaj se bo zgodilo.Paje strah prevelik misli so močnejše in potem vzamem helex.Napad dobim na vsake 14 do 20 dni tako,da helex vzamem le takrat drugače ga ne jem.Rada bi živela tako,da meni bilo vedno strah kaj bo vsaki bolečini in spremembi počutja sledilo.Vedno si rečem saj ni nič,ampak vedno me poleg tega pozitivnega obdaja tudi negativna misel kaj pa če se vendar kuha v glavi kaj za kap.joj to je grozno.Ne vem kaj naj naredim.

Lepo pozdravljeni!

Seveda, zdravila odpravljajo posledico, a vzrok ostaja. Delati morate na sebi in svojem strahu. Kako se je vse skupaj pričelo? Se vam je takrat kaj posebnega dogajalo? Kako se soočate s strahom? Kaj razmišljate, ko veste da se bliž napad?
Ste kdaj razmišljali o psihoterapiji?

Lahko mi pišete tudi na [email protected]

Lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka

Pozdravljeni,

jaz bom kar tukaj napisala, ne vem ali imam anksioznost ali okm, saj imam namreč vse znake hipohondrije. Stara sem 27 let. Trenutno sem v taki stiski, da več ne vem kaj naj. Vsak dan nova bolečina ali kakdrug znak, vsak dan nova bolezen:( Odločila sem se za psihoterapijo, ampak nimam denarja, da bi si plačevala, tako da je to res žalostno. Imam tudi migrene z avro, česar ne morem sprejeti in me je vedno strah (so pa redke). Je res možno, da imam zaradi psihe vse te težave, npr. slabosti, zaprtje, omotice, mravljinci (npr. gomazenje po licu), ekstrasistole, migrene? Napravila sem UZ srca je bilo vse bp, kri vredu, Uz trebuha vredu, EEG vredu, sedaj razmišljam, da bi opravila še CT in MR glave. Začela sem sicer hodit na sprehod, ampak se mi zdi, da se tam še dodatno zasekiram, ko razmišljam o stvareh. Zdaj sem že dva dni opažala, da ko pridem s sprehoda (če hodim malo hitreje), da vidim kot da se mi tla oddaljujejo, rahla omotica, je to možno od stresa? Joj, jaz več ne vem … Vzroke zakaj sem hipohondrična poznam, ne znam jih sprejeti, se z njimi sprijazniti. Ne znam se “zdravo” sekirati ali kako naj rečem. Potem je tukaj še to, da bi rada imela otroka, res sama pri sebi vem to, ampak me pa zelo zelo skrbijo zapleti v nosečnosti, torej da bi bilo moje ali otrokovo zdravje ogroženo. Ne znam si pomagat.

Lepo pozdravljeni,

vaš strah izhaja iz anksiozne motnje in potrebno se je soočiti z njim. Prosim kontaktirajte me na [email protected]

Lep pozdrav in vse dobro,

Barbara Sarić, psihoterapevtka