Pozdravljeni !
Zanima me Vaše mnenje glede zdravila, ki ga moram jemati, ker je velika verjetnost, da sem noseča (test je pozitiven, ni pa še nosečnost potrjena s strani ginekologa).
Že 7 let se zdravim zaradi anksiozne motnje, bila je zelo huda oblika in praktično sem zaradi nje v roku 1 mesca naenkrat izgubila 12 kg, spala nisem nič, non stop me je dušilo, nisem mogla v službo, skratka nisem funkcionirala in vse telesne funkcije so bile zelo pospešene. Osebni zdravnik mi je predpisal Paroxat 20mg kar ima zelo dober vpliv name in po tistih napadih končno lahko rečem, da je vse normalno. Zadnja 3 leta sem celo zmanjšala dozo na polovičko tablete, se pravi na 10mg in učinkuje. Poskušala sem že nekaj krat popolnoma opustit terapijo, vendar so se težave vrnile.
Ali so Vam znani kakšni podobni primeri pri kakšnih vaših pacientkah ?
Jaz sem o tem že govorila s svojim ginekologom, preden sem začela s postopki in on pravi, da načeloma ne bi smelo zdravilo imeti vpliva na otroka, edino kar je problem je dojenje, katerega bi se po porodu morala odreči, da ne prenesem zdravila na otroka.
Kaj bi mi Vi svetovali ?

Pozdravljeni!

Nisem zdravnik in vam na področju zdravil težko dajem kompetentno mnenje, lahko pa komentiram iz psihoterapevtskega vidika.

Poiskal sem zdravilo Paroxat, kjer za nosečnost in dojenje piše:

Nosečnost
Varnosti uporabe med nosečnostjo niso ugotovili. Zdravilo uporabljajte le v nujnih primerih, kadar
pričakovana korist za mater upravičuje tveganje za otroka.
Posvetujte se z zdravnikom ali farmacevtom, preden vzamete katerokoli zdravilo.

Dojenje
Varnosti uporabe med dojenjem niso ugotovili. Zdravilo uporabljajte le v nujnih primerih, kadar
pričakovana korist za mater upravičuje tveganje za otroka.
Posvetujte se z zdravnikom ali farmacevtom, preden vzamete katerokoli zdravilo.

Torej, v navodilih piše, da uporabljajte zdravilo le v nujnih primerih, kadar pričakovana korist za mater upravičuje tveganje za otroka. Sami ali z zdravnikom precenite ali je vaš primer nujen.

Ste že razmišljali o psihoterapiji? Jaz imam dobre izkušnje pri pacientih z anksioznostjo oziroma paničnimi napadi (če sem prav razumel, ste imeli tudi panične napade?). V psihoterapevtskem procesu imate priložnost, da svoje težave, vsebino iz nezavednega ozavestite, poveste in predelate. Ravno tisto, kar vam panične napade tudi povzroča. Lahko si predstavljate, da je panični napad (ali anksioznost) le simptom, način kako se telo odzove na notranji pritisk. Torej, je simptom le vrh ledene gore, ki ima svojo veliko bazo na kateri stoji. Simptom je dober, saj vas vodi do pravega vzroka vaših težav. Seveda pa je potrebno, če gre za akutne stiske, poiskati pomoč tudi z zdravili, vendar vzroka tako ne boste odpravili. Telo se na notranji pritisk odzove po neki stranski poti in povroči telesno ter psihično stisko – kot pri zajezeni reki – če ne poskrbimo za primerni odtok, se bo zlivala vsepovsod in nekontrolirano.

Obstaja več vrst psihoterapij, nekatere se osredotočijo samo na simptom, nekatere (kot je tudi psihoanalitična smer) pa se osredotočijo na vzrok in osebnostno spremembo. Psihoterapija je naporna, medtem, ko je jemanje zdravil zelo enostavno, vendar razmislite, koliko se je vredno potruditi vsaj za manjše izboljšanje in najti pot iz kemične v običajno, naravno srečo.

Lep pozdrav,