pozdravljeni.prosim za nasvet začelo se je pri 16 letih sedaj jih imam 39.predpisano sem imel že vse živo antidepresive,pomirjevala uspavala.od lorsilana do lorafena dormicum,nazadnje helex leta ki sem ga jemal v vse večjih dozah učinka pa ni bilo več.trenutno imam kvelux zjutraj 100mg popoldan 100mg zvečer 200mg.in rivotril ki ga že jemljem tudi kar nekaj časa.3x po 2 na dan.0,5mg.in želja je po vse večjih odmerkih občasno sje siljenje na bruhanje,bolečine v mišicah tresenje občutek šibkosti.sem v začaranem krogu.ne vem kaj storiti.na trenutke slišim da me nekdo kliče ampak me ne.odločil sem se za  zdravljenje ker se zavedam odvisnosti.prihaja pa tudi strah kaj ko bodo zdravila šla stran kakšno bo potem počutje.leta sem probaval in je vedno prišlo nazaj strah odmikanje od vsega nenehno razmišljanje,nemir,razdražljivost,napetost.prosim za pomoč,nasvet kaj lahko še storim.hvala za odgovore

Pozdravljeni,

vaša zgodba resnično odraža dolgoletni boj z občutki, ki so zelo intenzivni in težko obvladljivi. Že od mladosti ste bili soočeni z različnimi simptomi, za katere so vam predpisali številna zdravila. Ta so vam verjetno prinesla začasno olajšanje, vendar, kot opisujete, sčasoma izgubijo učinek ali pa se pojavi potreba po višjih odmerkih. Vem, da je to lahko izčrpavajoče, zlasti ob občutku, da ste ujeti v začaranem krogu odvisnosti od zdravil in nenehnega nemira.

Simptomi, ki jih opisujete, kot so občutek šibkosti, tresenje, napetost, razdražljivost in celo slušne zaznave, nakazujejo, da se v vas odvijajo močni notranji konflikti. Ob tem lahko občutite strah pred opustitvijo zdravil, saj je prisotna negotovost, kaj bo z vašim počutjem, ko boste brez te podpore.

Glede na vaše dolgoletne izkušnje z zdravili bi bila morda koristna razmislek o poglobljeni obliki psihoterapije, kot je psihoanalitična psihoterapija. Ta vrsta terapije vam omogoča postopno razumevanje in predelavo vzrokov vaših čustvenih in telesnih simptomov. Lahko bi vam pomagala prepoznati, kaj se skriva za občutkom nemira, tesnobe in potrebe po umiku. Takšen pristop vam lahko omogoči, da pridete v stik s svojimi občutki in mislimi na bolj varen način, ob terapevtu, ki vam lahko nudi podporo tudi, ko bi se soočili z odvzemom zdravil.

Če razmišljate o tem, da bi začeli s psihoterapijo in morda postopoma opuščali zdravila pod strokovnim vodstvom, se zdi, da imate pomembno odločitev pred sabo. Pomoč vam je na voljo, in verjamem, da bi lahko sčasoma našli stabilnost, ki jo iščete, in občutek notranjega miru.

Želim vam veliko poguma pri nadaljnjih korakih.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

pozdravljeni ponovno se javljam.želim odgovor kakšnega psihiatra.berem zgodbe kakšne težave so imeli ljudje težave z klonopinom pri nas rivotril.dans sem šel urgentno v psihiatrično bolnico ljubljana.kjer so me odslovili in rekli naj se vključim v društvo anonimnih alkoholikov.tu ne vidim skupnih težav saj nisem alkoholik.zjutraj sem se tresel sililo mi j na bruhanje.krči po celem telesu.odgovor je bil da kriza ni zaznana.nadzora nad zdravili nimam več vzamem jih tudi 10 in več na dan.učinkka pa ni.neprestana razdražljivost napetost v mišicah.in ni volje do ničesar.iz dneva v dan tonem globlje in globlje.

Pozdravljeni,

v vašem opisu zaznavam, kako močno trpite zaradi telesnih in čustvenih simptomov ter kako brezupno se počutite. Glede na to, da ste omenili težave z jemanjem zdravil in njihovimi učinki, bi bilo resnično pomembno, da neposredno stopite v stik s svojim psihiatrom ali drugim zdravnikom, ki vam je predpisal ta zdravila. Le strokovnjak, ki pozna vaše zdravstveno stanje, lahko presodi, kako prilagoditi terapijo ali predlagati alternativo, ki bo ustrezala vašim potrebam. Prav tako lahko pomagajo pri načrtovanju nadzorovanega in varnega zmanjševanja odmerkov, če je to potrebno. Lahko tudi na tem forumu povprašate psihiatra o mnenju. Prav tako bi bilo koristno, če bi se obrnili na bližnjo zdravstveno ustanovo, kjer vam lahko nudijo podporo.

Vaša situacija ni enostavna in pomembno je, da vztrajate pri iskanju pomoči. Kot sem že napisal, bi vam psihoterapija lahko pomagala pri notranji razbremenitvi. Prosim, ne ostanite sami v tem in poskusite vzpostaviti stik s strokovnjaki, pa tudi z ljudmi, ki vas lahko podpirajo!

Če potrebujete dodatno usmeritev, se ponovno oglasite.

S spoštovanjem,
Miha Štrukelj

zopet se javljam.sam sem prenehal  z kveluxom rivotril jemljem 3-3-3 dnevno.v torek moram na zdravljenje odvisnosti od benzodeziapinov.leta 2022 sva z psihiatrom ki je sedaj upokojen poskusila  prekiniti z vsemi zdravili.po pol leta se je stanje poslabšalo in dobil nazaj pomirjevala.kot vidim sam brez pomirjeval ne morem funkcionirati,niti ne vem kakšen smisel bo imelo zdravljenje.antidepresivi niso pomagali.sedaj se počutim uredu.raazen napetosti in čudnega občutka v prsih.trenutnemu psihijatru ne morem obrazložiti da brez pomirjeval ne gre.obstajajo tudi druge vrste pomirjeval ali samo benzodeziapini.ker veliko ljudi jih jemlje doživljensko.če je že enkrat spodletelo brez zdravil mislim sam da tudi zdravljenje ne bo imelo učinka.

Videti je, da ste se znašli v zelo zahtevnem položaju, saj po eni strani potrebujete umiritev, po drugi strani pa se zavedate, da benzodiazepini prinašajo zasvojenost. Čeprav se zdaj počutite kar dobro, je vendarle jasno, da vam pomirjevala dolgoročno ne rešujejo izvora tesnobe, ampak vam le začasno ublažijo simptome. Ta zdravila namreč lahko delujejo, a hkrati lahko človeka hitro ujamejo v začarani krog odvisnosti.

Glede na vaše izkušnje in dejstvo, da vam antidepresivi niso pomagali, bi bilo morda smiselno, da bolj resno razmislite o psihoterapiji. V njej bi se lahko posvetili vzrokom vaše tesnobe in stisk, ki se z zdravili le prekrivajo. Pomembno je razumeti, da benzodiazepini – četudi jih predpiše zdravnik – delujejo podobno kot droge. Omogočajo začasno olajšanje, vendar dolgoročno lahko otežijo prizadevanja za trajnejšo rešitev. Prav zato je ključno, da se pri zdravljenju stisk ne zanašate izključno na tablete, temveč pridobite pomoč in orodja, s katerimi se boste začeli spoprijemati z vzrokom svoje anksioznosti.

Veliko ljudi misli, da brez pomirjeval preprosto ne morejo funkcionirati, vendar se pogosto izkaže, da je njihov vsakdan veliko bolj obvladljiv, ko postopoma vzpostavijo drugačne, bolj zdrave načine soočanja s stresom in z lastnimi občutki. Za ta prehod iz “ne morem brez zdravil” v “iščem druge poti” je seveda potreben čas in iskreno delo na sebi, zato je psihoterapija lahko izjemno dragocen del zdravljenja.

Ne bo vedno lahko, vendar je pomembno, da v tem procesu niste sami. Začetek zdravljenja odvisnosti od benzodiazepinov je korak v smer, da se osvobodite njihovega primeža. V psihoterapiji pa boste lahko raziskali, kako se drugače soočati z nemirom, tesnobo ali neprijetnimi občutki v prsih. Uspešnost zdravljenja je v veliki meri odvisna od vaše pripravljenosti, da se s temi občutki srečate in poiščete nove, bolj trajne rešitve.

Želim vam veliko poguma in tudi potrpežljivosti – verjamem, da je izhod iz tega kroga mogoč, čeprav se vam morda trenutno zdi oddaljen. Pomembno je, da vztrajate, se podprete z ustrezno strokovno pomočjo in da verjamete, da si zaslužite življenje, v katerem niste ujeti v odvisnost od zdravil.

Vse dobro vam želim.
Miha Štrukelj

pozdravljen.hvala za izčrpen odgovor.na zdravljenju sem zdržal dobre tri dni in danes odšel domov.naredil sem pomemben korak.sprobal in videl da sem padel še v večjo tesnobo.drugi pomemben korak je da sem zdravilo znižal iz 3-3-3 na 2-2-2 in bom postopoma nižal sam.se ukvarjal z aktivnostmi ki me veselijo.namreč hodil bom čim več v hribe.saj me sprošča.je to res da odvisnost od pomirjeval povzroča aniksioznost in slabo voljo ter tesnobo? saj tako mi je bilo v bolnišnici predstavljeno.droge alkohol sem prekini sam brez problema.in je abstinenca ze skoraj 10 let.tako da lahko premagam tudi to.lp

Pozdravljeni,

odvisnost od pomirjeval, zlasti benzodiazepinov, lahko res povzroča povečano anksioznost, tesnobo in razdražljivost, še posebej ob nenadnem znižanju odmerkov ali prekinitvi. To so lahko posledice odtegnitvenega sindroma, ki je pogost pri dolgotrajni uporabi teh zdravil. Odtegnitveni simptomi vključujejo tudi nespečnost, mišično napetost in spremembe razpoloženja, kar lahko dodatno oteži občutek stabilnosti.

Vaša odločitev, da postopoma znižujete odmerke pod lastnim nadzorom, je pogumna, a hkrati zahteva veliko previdnosti. Postopno zmanjševanje je prava pot, vendar je priporočljivo, da to počnete v sodelovanju z zdravnikom, ki vam lahko pomaga ublažiti odtegnitvene simptome in poskrbi za vaše dobro počutje.

Pohvale za vašo odločnost in aktivnosti, ki vas veselijo, kot so pohodi v hribe – to je odličen način za obvladovanje stresa in krepitev psihičnega zdravja. Glede na vašo dosedanjo uspešnost pri premagovanju težkih preizkušenj (kot je 10-letna abstinenca), imate dobro izhodišče za soočanje tudi s tem izzivom.

Želim vam veliko moči in uspeha na tej poti.

Lep pozdrav,
Miha Štrukelj

Hvala za motivacijo.sem pa v zadregi,da osebna zdravnica kar naprej zahteva,da se moram vrniti.čeprav ni želje.mi lahko povzroči kakšne nevšečnosti,če se ne strinjam z njo? Res je hribi in 3 otroci in partnerka so moja sreča.imam veliko podpore in vsega.in mislim da treba dati času čas in bo uspelo.

Vam želim, da najdete pot, ki vam bo ustrezala!

Lep pozdrav,
Miha Štrukelj