angeli
Draga mama!
3 leta?! Pa pravijo, da čas celi rane. Ne verjamem. Pogrešam te, tvoj nasmeh in vse. Nič ni več tako kot je bilo. Pa se trudim veš. Jočem, o bog kako boli. Se spomniš knjige, ki si mi jo podarila? Si vedela, da odhajaš?
Tvoja hči
So to tvoji angeli?
Sprašujem se,
če tudi tebi pojejo ptice,
te obdajajo zelene trave
in barvite cvetice…
Ali tudi pri tebi pihlja veter,
frfotajo peruti;
se tudi tebi sončevi žarki
zdijo tako, malce naduti?
Zakaj mi ne poveš tega!
Mama, a so angeli,
ki prihajajo k meni,
in mi šepečejo:
” Še vedno ste vsi, prav vsi
moji”,
tvoji?