Najdi forum

Sem doživel finančni polom.Naj skočim ali počakam na čudež.

Zakaj bi skocil, potem ne bos videl, kako se bo razpletlo! A te nic ne zanima?

Pri angelih je baje malo dolgcas, eni pa pravijo celo, da jih ni! To pa je sploh dolgcas! Zdaj ti je morda res grenko, grenko, ampak poskusi vzdrzati, kaj bi skakal, morda si se kaj polomis, pa ne bos mogel nikoli vec skakati, niti od srece ne.

Nikar ne skaci, si bos se kaj polomil

Zaradi finančnega poloma bi skakal? Nikar…čez eno leto se boš taki svoji ideji smejal.

A misliš iz kože? Sem že sam večkrat poskušal. Ne gre. Sem čakal na čudež, pa je mi je zvonil mobitel, nič takega, sem pozabil na čakanje in odšel. In še zdaj ne vem, kaj pa, če je čudež res prišel na tisti kraj, kjer sem ga čakal, jaz sem pa takrat visel na Med.Over.Netu. Ampak danes mi je Lena obljubila špricar, ki ga ne bi zamenjal za tisto čakanje, čeprav špricarjev ne pijem.

Ali pa še prej .. Zaradi tega se ne splača metati.

Nikar!!!

Res je vse kar so ti povedali, ni težko živeti z polhno ritjo, težko je z prazno in močni so tisti, ki preživijo, ne tisti, ki živijo.

Jožek

pridi še kaj na Med.OverNet, tukaj se zbirajo čudoviti ljudje, ki lahko marsikatero tegobo preženejo. Ne tisti, ki imajo veliko vsega, ampak tisti, ki imajo prijatelje, imajo zaklad.

Primož

Glavo pokonci, nikar ne glej dol, lahko se ti še zvrti. Poglej gor, jutri bo posijalo sonce, utrnila se ti bo ideja, ta pa je lahko gonilo za nov začetek. “Prespi”!
Pravijo, da je jutro vedno svetlejše po prespani noči. Jutri bo nov lep dan.

Pa še tole: nikoli ni tako hudo, da ne bi bilo še huje,
pa tudi nikoli ni tako lepo, da ne bi bilo še lepše!

Kdor ne skače ni SLOVENEC.

Vidiš Jožek, da še vedno obstajajo šaljivci.

Tocno tako. Zakaj bi se pridruzil kot stevilka enemu izmed najbolj zalostnih nacionalnih sportov? Izberi drugo igro, manj smrtonosno!

Dragi Jožek.

Čudeži se dogajajo, vendar nikoli takrat, ko jih čakaš. Skoči pa kar, vendar ne dalj kot do prve knjižnice ali knjigarne in si preberi knjigo Martina Kojca: Učbenik življenja. Meni se je zdela “ta prava” in morda ti bo kaj pomagala.
Lahko pa se meni in Ponočnjaku pridružiš na “špricarju”. Problem je edino v tem, da niti on niti jaz “špicarjev” ne pijeva. Pa se bomo že nekako znašli.
Pozdrav.

Težko je biti pameten. Finančni zlom..ali kak drug zlom, meni osebno predstavlja nemoč, obup. Kot vse, mine tudi to. Če čudeži obstajajo, ne vem. Vem, da mine, da je spet bolje itd. Verjamem, da si ne želiš v resnici umreti, ampak, da bi se situacija spremenila. Morda pa bi lahko koga prosil za konkretno pomoč…in verjamem, da je to dobra šola..za naslednjič.

Tako je rekla moja stara mama:

Vsaka hiša ima svoj križ

Nekoč je živel mož, ki je imel doma velike težave, tako, da se je odločil, da si bo vzel življenje. Šel je nad mesto, kjer je rastla stara jablana, s štrikom v rokah, da se kar zadavi. Ko je prišel do jablane se je utrujen odločil da se najprej usede in odpočije. Pa je gledal, na svoje mesto in na hiše. Na vsako hišo, ki je pogledal, se je spomnil ljudi, ki živijo v njej in težav ki jih imajo. Pri tej hiši jim je lani vse pogorelo, pri tej hiši imajo prizadetega otroka, tej ženski so vsi že pomrli, ta možakar je slep že od rojstva…
In tako je opazoval in razmišljal, dokler si ni rekel. Nič. vsaka hiša ima svoj križ in moj niti ni tako težak, da ga nebi mogel nesti!
Veselo se je vrnil v svoje mesto in bil vesel, da ima samo ta križ!

Denar ni več vreden kot tvoje življenje!

Saša

Lepo si to povedala in resnično je tako.

Razmisli o tem, kaj se ti lahko najslabšega zgodi? Poberejo ti lahko tisto kar imaš, kar nimaš ti ne morejo vzeti. SLovenci se še nismo navadili na osebne bankrote, to jemljemo preveč osebno, baje je v tujini (mislim na ZDA, ne na kako Japonsko) miselnost ljudi drugačna in se nič kaj ne sekirajo, ampak hitro sprejmejo novo realnost in začnejo v okviru možnosti od začetka.

Pravijo, da v Ameriki ni uspešnega poslovneža, ki ne bi vsaj enkrat bankrotiral ali pristal v zaporu.

Ne zdi se mi ravno trenutek, da bi zbijali šale.
Nekateri se očitno bojijo govoriti o smrti ali o čem podobnem…in seveda…morajo takoj obrniti na smeh.
Za kozlat.

Saša, odlično je tole!

Meni se je v tem trenutku pred očmi prikazal najstarejši “bruc” v Sloveniji, ki veselo razkazuje svoj index. Mar ni tudi to lep dokaz, da nas volja do življenja lahko pripelje tudi do takih častitljivih let (97 let) in to na faksu? Prepričana sem, čeprav njegove življenske zgodbe ne poznam, da mu ni vedno sijalo le sonce (dve svetovne vojne, politične krize, razna dobra in slaba odkritja itd.). Toda očitno je z vero v boljši jutri premagal težave in zapreke, ki niso nikomer popolnoma prihranjene, tako tudi verjetno njemu ne. Vprašanje je tudi, če mu ni kdaj prišla na pamet tudi taka ideja, kot se je tebi porodila. Morda so mu pomagali prijatelji, saj Med.over.net-a takrat še niso poznali, ne?

Zato, jutri je nov dan, za njim pa še eden… Veš kaj vse lahko zamudiš, če že samo predolgo zjutraj spiš?

Glejte, vem za “čudež”, ki vam bo pomagal. Imenuje se “Čudež motivacije” in je tanka knjiga, ki jo je napisal George Shinn. Preberite jo in se ravnajte po njej.

Skakanje pa dandanes res ni več tako popularno, kot vas morebiti želijo prepričati.

To, kar ste doživeli, NI poslovni neuspeh – je POSLOVNA IZKUŠNJA. Osebno poznam kar nekaj ljudi, ki se jim je kdaj ponesrečilo v poslu, tako da so bili nekaj časa “goli in bosi” in so s težavo preživeli. Tudi sam imam podobne izkušnje, zato vem, da “tisto, kar vas ne zlomi in potepta, vas okrepi.”

Zato veselo na delo. Postavite si nove cilje in začnite delati. Natisnite si tale vaš “pesimizem” na papir – in ga zažgite. Ne delajte iz IZZIVA problema, ampak se ga lotite – preden vam začne rasti čez glavo. Čimprej – tem bolje.

Pobrskajte še na straneh http://come.to/komunike – mogoče boste našli kakšno novo idejo zase. Več optimizma pa vsekakor.

Ne pozabite – čaka vas še dolgo in plodno življenje.

Ker neuspešen v življenju ni tisti, ki se spotakne in pade, neuspešen je tisti, ki se noče (ali se mu ne ljubi) pobrati.

Upam, da si bolje.

New Report

Close