Angel
Dan vsem skupaj! Najprej pohvala Primožu za nov forum in seveda vsem vam, ki pišete! Me veseli, da sta ljubitelji živali! In k temi. Ima mogoče kdo od vas tibetanskega terierja? Mi doma ga imamo. Ne vem ali je naš kuža Taci neke posebne pasme, ampak takega požeruha ni daleč na okoli. Pojedel bi vse kar vidi, razen briketov se ve. Po značaju je len, včasih je kot na kavču. Mu ni ne za sprehode v naravi, pa tudi do drugih ljudi je kar nekam . Ne prenese nikogar razen domačih, alergijo dobi na vse sosede, samo da jih zavoha. Načeloma je po značaju zelo muhast, sovraži kopanje in nego. Mi pa je pri srcu, ker je naš Taci, pogrešala bi ga na moč. Povejte lepo prosim, zakaj so ti Tibetanci tako zakomplicirani kužki. Naučiti se ga ne da prav nič, se ne premkne iz svojega položaja v veži ali kavču. Je rodovniški pes, legalo v njegovi rodbini je dobilo celo neko Cacib odlikovanje za lepoto. Ne vem kako naj ga vsaj približno spravim v normalno pasje življenje, ker imam občutek, da trpi za neko pasjo depresijo ali pa meditira, saj je doma iz unih mističnih krajev.
Hvala lepa za odgovore!
Angel*
ps:Aja, star bo dve leti, mogoče bo pa večni neodrasel mladič. Kdo bi vedel?
Tudi sama imam tibetanskega terierja. Je trmast in muhast in nasploh bolj mačje nature. Vsi ‘ponosni’ lastniki TT, ki jih poznam, pravijo, da so izbirčni. Res: moj briketov ne mara, tudi če je lačen, se jih ne dotakne. Poje nekaj grižljajev hrane, naredi en krog, spet poje malo hrane, počiva nekaj minut in jovo na novo – razen če dobi kakšno slastno konzervo ali govejo juho. Takrat pomiva posodo, čeprav je prazna. Na sprehodih vleče vrvico, čeprav je napol zadavljen. Včasih rečem, da ima astmo, da se kdo ustraši, če mu sopiha za hrbtom. Uboga le, če se mu zahoče ali ima od tega koristi. Mečem mu žogico, trikrat jo prinese, nato jo ulovi, se uleže na tla in me izzivalno gleda, čez pa jo še ti malo lovi. Do ljudi je super super prijazen, vsakega neznanca bi prelizal in poljubčkal od glave do pet, če bi imel priliko; prepričan je, da so vsi obiski namenjeni njemu. Ful rad se zlaja na večje pse, sitnosti imam pa jaz – kot dokaz imam na nogi eno ‘lepo’ brazgotino.
Evo, sem se malo izkašljala, hvaležna, da nisem edina.
Tudi sama imam tibetanca! Razvajen je kot ne vem kaj. Najraje spi na svili, problemov z izbirčnostjo pa nimamo odkar je kastriran (no ja, samo riža ne mara). Do drugih pesjanov je prijazen pod pogojem, da niso: nemški ovčar, rotweiler in katerakoli nemška pasma, pekinčan (že ve zakaj), pa še kaj bi se našlo. Ljudi ima rad in jih lupčka oziroma poskuša. Odkar je kastriran se je umiril-ne dirka več 100 ampak 99km/h :-)))). Ime mu je pa Atair (na kratko je Tar).