Anevrizma
Pozdravljeni!
Anevrizmo povzroči razširitev v arteriji zaradi šibkosti njene stene, skoraj vedno na “točki razvejanja” arterije. Ker kri “šviga” na tem oslabljenem območju, lahko povzroči, da se stena arterije izboči, skoraj kot če bi v počasnem posnetku napihnili balon. Možgani so najpogostejši kraj za nastanek anevrizme, vendar se lahko razvijejo kjerkoli v telesu. Na splošno anevrizme prizadenejo ljudi, starejše od 40 let, zato je nenavadno, da se to zgodi nekomu mlajšemu od 40 let, vendar pa se anevrizma lahko pojavi v kateri koli starosti. Obstajajo družine, ki so nagnjene k nastanku anevrizme, verjetno zaradi genetskih vplivov na moč arterij. Bolezni vezivnega tkiva, kot sta Marfanov sindrom in Ehlers Danlos, povzročijo oslabelost stene krvnih žil in nastanek anevrizme. Kajenje in visok krvni tlak sta bila povezana tudi z razvojem možganskih anevrizem, skupaj s pogoji, ki povzročajo visok krvni tlak, kot je policistična bolezen ledvic. Ocenjuje se, da ima vsaj 1 % prebivalstva možgansko anevrizmo – praktično enako pogostost v populaciji kot sladkorna bolezen.
LP
Pozdravljeni,
bi prosila za razlago diagnoze na izvidu. Stara sem 41 let, srednje aktivna. Že od malega sem vodena letno na kardiologiji zaradi bikuspidne zaklopke. V zadnjem letu opažam, da sem že pri malem naporu hitreje zadihana, bolečine v predelu vratu in prsnice, ter da težje požiram hrano. Zanima me, ali je to slučajno od diagnoze spodaj:
1. bikuspida aortna zaklopka s prevladujočo aortno atenozo (zmerno do hudo)
2.dilatacija-začetna anevrizma ascendentne torakalne aorte , 44mm (porast 4-6mm v treh letih)
Hvala za odgovor in lep pozdrav!
Spoštovana,
Vse kaže, da je bikuspidna zaklopka s prisotno aortn stenozo res razlog za vaše težave.
Aortna stenoza (zožitev) je najpogosteje posledica zožene aortne zaklopke, redko je zožitev prisotna pod zaklopko ali nad njo. Običajno ima zožena zaklopka samo dva lističa namesto treh, kar imenujemo bikuspidna aortna zaklopka, ki je sicer prisotna pri skoraj 1,5% populacije. Bikuspidna aortna zaklopka običajno sprva ne povzroča težav, zoženje se večinoma pojavi šele v odrasli dobi zaradi nabiranja kalcija na lističih zaklopke. Zaradi zožitve je otežen iztis krvi v aorto, levi prekat mora opravljati večje delo, pritisk v njem se povečuje in zato se postopno zadebeli (hipertrofira).
Zožitev se lahko razreši v nekaterih primerih katetrsko (balonska valvuloplastika), če to ni možno ali uspešno, pa je potrebna operacija.
Bikuspidna zaklopka je prav tako razlog za anevrizmo ascendentne aorte.
Upam, da vas je kardiolog, ki vas vodi, seznalil kako naprej. Osebno menim, da bi bila potrebna zamenjava aortne zaklopke, kajti če se to ne naredi bi se anevrizma ascendente aorte dodatno povečala in bi potemtakem morali opraviti tudi operacijo, zaenkrat še vedno ne kritične, anevrizme aorte.
LP
Pozdravljeni,
zopet bi prosila za komentar izvida.
MRA torakalne aorte: izrazote kalcinacije v predelu zaklopke. Aorta v predelu bulbusa 37mm, sinotubularnega stika 32mm, širšega ascendentnega dela 43mm, pred odcepiščem brahiocefalnega trunkusa 30mm, pred odcepiščem leve arterije subkalvije 23mm, za odcepiščem 23mm, v srednjem descendentnem delu 19mm, v višini aorte hiatusa 18mm. Pacienka bo vabljena na TEE. Potrebna bo operacija hude aortne stenoze.
Hvala in lep pozdrav.
Spoštovana,
Dimenzije aorte so še primerne, nekoliko je razširjen ascendentni del, ni pa progresije od zadnjega izvida, kar je dobro. Skratka, potrebna je operacija aortne zaklopke zaradi aortne stenoze. Verjetno bo potrebna menjava aortne zaklopke.
Na podlagi do sedaj znanih izvidov ste napoteni na dodatno preiskavo srca – transezofagealni ultrazvok srca ali transezofagealno ehokardiografijo (TEE). To je preiskovalna metoda za oceno funkcij srca, zaklopk, srčnih napak in aorte. Z njo lahko odkrijemo bolezenske spremembe na ožilju in srcu, ter je zelo pomembna pri diagnostiki in zdravljenju.
Srce se pregleda s posebno sondo, uvedeno skozi usta v požiralnik, ki ga pred preiskavo omrtvičijo. Tako se s sondo približajo srcu z druge strani, kar omogoča boljšo preglednost srca in aorte. Sonda za transezofagealni ultrazvok je upogljiv inštrument (podoben gastroskopu), ki ga zdravnik uvede skozi usta v požiralnik in z njim pregleduje srce. Preiskava traja približno petnajst minut, ni boleča in ne ovira dihanja.
LP
spelaf, 08.09.2023 ob 14:06
Pozdravljeni,
zopet bi prosila za komentar izvida.
MRA torakalne aorte: izrazote kalcinacije v predelu zaklopke. Aorta v predelu bulbusa 37mm, sinotubularnega stika 32mm, širšega ascendentnega dela 43mm, pred odcepiščem brahiocefalnega trunkusa 30mm, pred odcepiščem leve arterije subkalvije 23mm, za odcepiščem 23mm, v srednjem descendentnem delu 19mm, v višini aorte hiatusa 18mm. Pacienka bo vabljena na TEE. Potrebna bo operacija hude aortne stenoze.
Hvala in lep pozdrav.
Spoštovana,
Dimenzije aorte so še primerne, nekoliko je razširjen ascendentni del, ni pa progresije od zadnjega izvida, kar je dobro. Skratka, potrebna je operacija aortne zaklopke zaradi aortne stenoze. Verjetno bo potrebna menjava aortne zaklopke.
Na podlagi do sedaj znanih izvidov ste napoteni na dodatno preiskavo srca – transezofagealni ultrazvok srca ali transezofagealno ehokardiografijo (TEE). To je preiskovalna metoda za oceno funkcij srca, zaklopk, srčnih napak in aorte. Z njo lahko odkrijemo bolezenske spremembe na ožilju in srcu, ter je zelo pomembna pri diagnostiki in zdravljenju.
Srce se pregleda s posebno sondo, uvedeno skozi usta v požiralnik, ki ga pred preiskavo omrtvičijo. Tako se s sondo približajo srcu z druge strani, kar omogoča boljšo preglednost srca in aorte. Sonda za transezofagealni ultrazvok je upogljiv inštrument (podoben gastroskopu), ki ga zdravnik uvede skozi usta v požiralnik in z njim pregleduje srce. Preiskava traja približno petnajst minut, ni boleča in ne ovira dihanja.
LP
Spoštovana,
Razširjena aorta sama po sebi ne povzroča nobenih simptomov razen če gre za močno razširjeno/anevrizmatično aorto (>6-7 cm). Pri anevrizmi ascendentne aorte gre za dve zadevi. Pri vsaki anevrizmi ne glede na velikost, v nekaterih primerih tudi, ko gre za aorto brez anevrizme t.j. aorto normalnih dimenzij, posebej pa pri zelo veliki anevrizmi (ca 6 cm), lahko pride do disekcije t.j. razslojevanja aortne stene, kar je zelo nevarno stanje. Drug problem je ta, da razširjena aorta lahko povzroči puščanje aortne zaklopke in s tem do preobremenitve levega prekata, kar lahko vodi do kardiomiopatije in lahko tudi do srčnega popuščanja, kar je prav tako resno stanje. V vašem primeru ni aorta ta, ki vam povzroča težave temveč dvolistna aortna stenotična zaklopka zaradi katere je pravzaprav prišlo do anevrizme oz. razširitve ascendentne aorte. Z operacijo zaklopke se bo tudi anevrizma stabilizirala t.j. ne bo več rasla. V nekaterih primerih, posebej če gre za gensko obremenitev za disekcijo aorte, se kirurgi ob zamenjave aortne zaklopke odločijo tudi za zamenjavo razširjenega dela aorte. Menim, da v vašem primeru to ne bo potrebno in, da bo zamenjava aortne zaklopke rešila problem.
LP
Zopet pozdravljeni,
TEE je za menoj in bi prosila za razlago izvida.
TEE meritve: maksimalni gradient na aortni zaklopki je okoli 61 mmHg, srednji 40 mmHg, LWOT VTI 16-20cm, DVI povprečen : 0,21
Levi prekat je primerno velik, dobro krčljiv, stene so nekoliko debelejše. Levi atrij se zdi primerno velik. Avrikula je globoka, hitrosti pretoka v njej so ustrezne, približno 50-60 cm/s, izgleda prosta. Desni prekat je manjši od levega, dobro krčljiv. Desni atrij je manjši od levega.
Aortna zaklopka je dvolistna, zaraščena sta desni in levi koronarni listič, obamočno degerativno spremenjena, zadebeljena, stične ploskve so izrazito neravne. Zaradi številnih senc je AVA-o težje določiti, v povprečju se giblje od 0,8 do 1 cm2, bulbus v fazi sistole meri 3,6 x 3,5 cm, na 110 stopinjah meri bulbus prečno 3,0 cm, sinotubularni stik 2,8 cm. Takoj od istmusa navzgor se začne aorta širiti, v najširšem delu ob koncu sistole meri 4,4 x 4,3 cm.
Mitralna zaklopka: listka sta nežna, regurgitacija ne minimalna, nepomembna.
Trikuspidalna zaklopka: listka sta nežna, jasne regurgitacije ne prikažem.
Mnenje: bikuspidna aortna zaklopka, močno degenerativno spremenjena s hudo aortno stenozo (AVA 0,8-1cm2)
Dilatacija ascendentme aorte (4,4 x 4,3cm).
Zanima me predvsem potek za naprej. Kdo napiše napotnico za operacijo?Namreč, poseg sem imela v sedaciji in nisem mogla govoriti z dr.
Hvala za odgovor in lep pozdrav.
Spoštovana,
Kot je bilo že prej omenjeno, gre za hudo stenozo dvolistne aortne zaklopke. Operacija je neizogibna. Zelo dobro je, da stenoza aortne zaklopke še ni povzročila nobene škode na srcu. Osebno menim, da operacija ascendente aorte oz. zamenjava blago razširjenega dela (4,3-4,4 cm v sistoli; v diastoli so dimenzije še manjše), ne bo potrebna. Napotnico dobite od kardiologa pri katerem ste vodeni. Pred samo operacijo so potrebne dodatne preiskave na katere boste napoteni v bolnišnico za cca en teden ali manj (koronarografija, ultrazvok vratnih arterij, mogoča infekcijska žarišča npr. zobovje ipd.) Če ni zadržkov/kontraindikacij za operacijo, pa se določi termin same operacije. Z operacijo ne bi odlašal, ker se stanje ne popravlja temveč še slabša.
LP
Lepo pozdravljeni,
prosila bi za razlago izvida cta koronarnih arterij.
LAD je do meje vidljivosti prehodna. LCX je v proksimalnem delu prehodna, iz nje izhaja močna in do meje vidljivosti prehodna OM, distalni del LCX poteka na stransko steno in je do meje vidljivosti prehodni.
RCA je prehodna in se na spodnji steni konča v do meje vidljivosti prehodni PDA.
Lističi mitralne zaklopke so normalne debeline in brez kalcinacij.
Lističi aortne zaklopke so zadebeljeni kalcinirani (ca score je 2421), ektazija delno prikazanega dela ascendentne aorte.
Perikard ni zadebljen ali kalciniran. Perikardialnega izliva ni.
V delno prikazanem mediastinumu in pljučih ni pomembnih patoloških sprememb.
Mnenje: Na prikazanem koronarnem ožilju ni stenoz.
Zadebeljeni in izrazito kalcinirani (ca score 2421) lističi aortne zaklopke in ektazija ascendentne aorte.
CAD RADS O
Hvala za odgovor in lep pozdrav,
LCX je v proksimalnem delu prehodna, iz nje izhaja močna in do meje vidljivosti prehodna OM, distalni del LCX
poteka na stransko steno in je do meje vidljivosti prehodni
RCA je prehodna in se na spodnji steni konča v do meje vidljivosti prehodni PDA.
Lističi mitralne zaklopke so normalne debeline in brez kalcinacij.
Lističi aortne zaklopke so zadebeljeni kalcinirani (»Ca score« je 2421), ektazija delno prikazanega dela ascendentne
aorte.
Perikard ni zadebljen ali kalciniran. Perikardialnega izliva ni.
V delno prikazanem mediastinumu in pljučih ni pomembnih patoloških sprememb.
MNENJE
Na prikazanem koronarnem žilju ni stenoz.
Zadebeljeni in izrazito kalcinirani(»Ca score« je 2421) lističi aortne zaklopke in ektazija ascendentne aorte.
CAD RADS 0
Spoštovana
Vse navedene vrednosti oz. ugotovitve so brez posebnosti. Koronarne arterije so brez zožitev kar je seveda zelo dobro. Omenjena je kalcinacija aortne zaklopke kar je že znano in kar povzroča stenozo aortne zaklopke ki terja operativni poseg. Omenjena je tudi ekstazija t.j. razsiritev ascendentne aorte kar pa je tudi znano in se ta izraz uporablja, ko je aorta razsirjena, se pa še ne šteje za anevrizmo. Skratka, nic novega v primerjavi s prejšnjimi ulttazbočnimi preiskavami.
LP