Amyzol 25mg
Pozdravljeni!
Sodeč po navodilih za uporabo (https://lek.si/sl/zdravila-izdelki/vsa-zdravila/amyzol/) je povečanje telesne mase pogost pojav:
Zelo pogosti: pojavijo se lahko pri več kot 1 od 10 bolnikov:
• zaspanost/dremavost,
• tresenje rok ali drugih delov telesa,
• omotičnost,
• glavobol,
• neredno, močno ali hitro bitje srca,
• omotica pri vstajanju zaradi nizkega krvnega tlaka (ortostatska hipotenzija), • suha usta,
• zaprtje,
• navzea,
• prekomerno znojenje,
• zvečanje telesne mase,
• nerazločen ali počasen govor, • agresivnost,
• zamašen nos.
Najbolje bo, da se o tem pogovorite s svojo zdravnico.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj
Pozdravljeni!
Amyzol je ime zdravila, ki se običajno uporablja za zdravljenje nekaterih duševnih motenj, kot so anksioznost, panične motnje in različne oblike depresije. Zdravilna učinkovina v Amyzolu je amitriptilin, ki spada v skupino zdravil, znanih kot triciklični antidepresivi.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj
Pozdravljeni,
opisujete stanje, ko se je po nekaj mesecih jemanja zdravila pojavilo ravno tisto, kar naj bi se z zdravljenjem umirjalo. To ni redko in ni nujno znak, da se je z vami kaj dodatno poslabšalo, temveč je lahko povezano s samim delovanjem zdravila. Psihofarmaki pogosto začasno prekrijejo ali zadušijo notranjo napetost, ne razrešijo pa vzrokov, iz katerih tesnoba in agresija izvirata. Ko se ta notranja dinamika znova prebije na površje, so občutki lahko še močnejši in bolj neobvladljivi.
Agresija in tesnoba pogosto nista naključni ali brez pomena. Lahko sta izraz notranjega konflikta, potlačene jeze ali občutka, da ste predolgo zdržali nekaj, kar vam ni ustrezalo. V takšnih stanjih ima človek občutek, da ga lastna čustva preplavljajo in da izgublja stik s seboj. Zdravilo lahko v tem procesu deluje tudi destabilizirajoče, posebej če se odmerek spreminja ali če telo nanj reagira drugače, kot se je sprva zdelo.
Pomembno je, da zdravil ne ukinjate ali spreminjate sami, temveč se o tem pogovorite z zdravnikom. Hkrati pa bi vas želel povabiti k razmisleku, ali ste v tem obdobju morda več pozornosti namenjali temu, da bi simptome utišali, kot pa temu, kaj vam ti simptomi sporočajo. Tesnoba in agresija imata pogosto svojo zgodbo, povezano z odnosi, z občutkom ogroženosti ali s starimi izkušnjami, ki se v določenem trenutku znova aktivirajo.
Ni nenavadno, da je v kakšni literaturi med drugim poudarjeno, da psihofarmaki lahko povzročajo tudi paradoksne učinke, kot so povečana razdražljivost, notranji nemir ali agresivni izbruhi, kar se v klinični praksi pogosto premalo resno obravnava. To seveda ne pomeni, da je vaša izkušnja nenavadna ali da ste v tem sami.
Če se vam zdi, da izgubljate notranjo stabilnost, je smiselno razmisliti o poglobljenem pogovoru s psihoterapevtom, ki ne bo usmerjen le v uravnavanje simptomov, temveč v razumevanje vaše notranje stiske. Tak proces je počasnejši, a pogosto edini, ki omogoča trajnejšo spremembo in več notranjega miru.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj