Lepo pozdravljeni!

Zanima me, če je možno v lj. porodnišnici oditi po porodu takoj domov oz. vsaj v 24 urah?
Kako je v tem primeru s pregledom novorojenčka, vpisom v matično knjigo, preiskavo sluha in pregledom krvi na PKU?

V naslednjih tednih bom drugič rodila in razmišljam, da bi čimprej zapustila porodnišnico. Po prvem porodu, ki je bil kratek in niti ne posebno boleč, se namreč na oddelku zaradi “hišnega reda” nisem niti približno spočila in sem šla domov mnogo bolj utrujena (in neprespana) kot sem bila neposredno po porodu.

Pa še to – ali vse babice obvladajo varovanje presredka pri porajanju sede ali je bolje izraziti to željo že pri sprejemu? Prvič sem se izognila epiziotomiji, seveda si to želim tudi sedaj, bi pa rada poskusila roditi sede oz. čepe, ker mi je bilo prvič naporno potiskati navzgor (čeprav sem bila na novi postelji v polsedečem položaju z rokami na kolenih).

Hvala za vaš odgovor!

Pozdravljeni!

Po pogovoru z nekaterimi mladimi mamicami, je poporodna izkušnja, o kateri pišete kar pogost pojav. Če ste ugotovili, da vam ustaljeni model odpustov ne ustreza, vam svetujem, da si ga priredite.

Predpostavljam, da je govora o Ljubljanski porodnišnici – ostalih sistemov namreč ne poznam dovolj, da bi lahko o njih razpravljala. V kolikor želite domov v prvih 24-ih urah po porodu, to lahko storite. Pred odhodom pa je potrebno podpisati izjavo, s katero prevzamete odgovornost ter s katero se zavežete, da se boste za preiskave z otrokom vrnili v porodnišnico. Kar se tiče vpisa v matično knjigo, to sedaj naredijo takoj po porodu preko računalniškega sistema.

Izkušnje babic glede varovanja presredka in porajanja v različnih položajih prav gotovo variirajo glede na leta delovne dobe, izkušnje, osebna prepričanja ipd. Če imate željo roditi sede vam priporočam, da se o tem pogovorite že na začetku poroda, oz. celo prej, v kolikor babico poznate že iz časa nosečnosti.

Prijetno porodno izkušnjo vam želim, pa oglasite se po porodu, da nam poveste, kako je šlo.

Srečno, Polona

pozdravljena ga. Polona!

jaz bi samo vprašala glede podpisa izjave s katero se zavežem, da se bom z otrokom vrnila na preiskave.

ali je to moja dolžnost (in ne pravica)?
zanima me, kaj se zgodi, če potem ne pridem?
kako je, če rodim npr. na poti v porodnišnico in se odločim, da v porodnišnico ne grem?

in nenazadnje, za kakšne preiskave sploh gre – poleg uz kolkov in sluha?

hvala in lep, sončen pozdrav!

Pozdravljeni!

Preiskave, ki jih tretji dan po porodu navadno opravijo pri novorojenčku so, kot ste že omenila, pregled sluha, ultrazvočni pregled kolkov, poleg tega pa vzamejo tudi vzorec krvi otroku za testiranje na fenilketonurijo in po potrebi tudi na povišan bilirubin v krvi (zlatenica), če za to obstajajo indikacije.

Lahko, da sem se narobe izrazila. Da, te preglede lahko imenujemo tudi vaša, oz. še bolje otrokova pravica. Dolžnost morda ni preveč dober izraz. Glede na to, da pa lahko te preiskave pokažejo zdravstvena stanja, ki so otroku nevarna, vam odsvetujem, da se jim odrečete.

Kar se tiče poroda na poti v porodnišnico, je bila (vsaj do sedaj) praksa, da vsako žensko pripeljejo (pa čeprav že post festum) v porodnišnico, da se preveri krvavitev iz maternice, poškodbe mehke porodne poti, pregleda posteljico, otroka… Brskala sem po Uradnih listih, vendar podatka o tem, kakšno vlogo pri tej odločitvi igra vaša želja, nisem našla. Imamo kakšno pravnico na forumu, ki se spozna na ta del zakonodaje?

Upam, da sem vsaj malo pomagala,
Polona

Mislim, da nikomur ni treba v porodnisnico, ce tega noce. Pac rodis doma in molis, da bo s teboj in otrokom vse vredu. Se nikoli nisem slisala, da bi kaksno na silo peljali v porodnisnico. Kako potem otroka prijavis na maticni urad, pa ne vem (drugace ga porodnisnica). Seveda pregled otroka in matere v porodnisnici bistveno poveca njuno varnost. Fenilketonurija je obvladljiva z dieto, ce se odkrije, ko je otrok rojen, ce pa ne, vodi v hudo dusevno prizadetost. Isto velja za kolke in naglusnost. Vse stvari se lazje resujejo pri otroku, ce se odkrijejo neposredno po rojstvu, kot pa sele kasneje. Npr. Ce se otrok rodi s prirojeno sivo mreno, imajo okulisti na voljo le prve tedne po rojstvu, da vid resijo (s takojsnjo operacijo sive mrene cim je mozno). Ce se prvi tedni zamudijo, ga niti z operacijo v prvih mesecih po rojstvu ne morejo obvarovati pred slepoto. Omenjeno navajam samo kot primer, zakaj je tako vazno, da otroka takoj po rojstvu pregleda pediater in ugotovi, ce je vse vredu. Tudi porodnica lahko izkrvavi zaradi zaostalih kosov placente, ki se ni porodila do konca. Zato je zelo vazno, da posteljico pogleda nekdo, ki se na to spozna in preveri, ce se je vsa odluscila (in se v tem primeru, vcasih nekaj tkiva zaostane in pride do poporodnih krvavitev). Nacelo rojevanja v porodnisnici je nastalo, ker se je zdelo udelezenim pri porodu bistveno bolj varno in ker je bilo to v nasi drzavi mozno. V tako opevani tujini namrec velikokrat zenskam porodnisnica sploh in dostopna in zato rodijo doma. Seveda pa zivimo v svobodni druzbi in mislim, da me nihce ne more prisiliti, da rodim v porodnisnici, ce tega nocem. Potem se seveda postavi tudi vprasanje, ce sem se pripravljena odreci strokovni pomoci pri porodu. Ce namrec dobim babico ali porodnicarja, ki je pripravljen priti na dom, ta nase avtomaticno prevzame tudi odgovornost za zaplete, ki bi nastali, pa jih ne bi mogel resevati na domu ampak le v porodnisnici (npr. urgenten carski rez). Samo mislim si lahko kako stresna je t aksna odgovornost za porodnicarja ali babico. Ce pa sem se pripravljena odreci tudi strokovni pomoci (ce ne morem dobiti babice ali porodnicarja na dom), potem je to samo moja stvar. Nihce ne bo posiljal policijo na dom, da bi me prisilno odpeljala v bolnisnico. Ali sem pripravljena tvegati vse mozne zaplete zame in za otroka? To ve vsaka zenska zase. Jaz pac nisem in bom zato rodila v porodnisnici. V dezelah, kjer je veliko porodov na domu (npr. Nizozemska) imajo tudi zelo dobro dostopnost do porodnisnice npr. v roku desetih minut, ce je potrebno. Pri nas tega se ni in dokler tega se ne bo, je verjetno bolj varno roditi v porodnisnici. Odloci pa se vsaka mati sama. Vso sreco in lep porod nam vsem!

Pozdravljena danak!

Najprej sem vaš odziv mislila spregledati, ker ima resnično vsak pravico do svojega mnenja, po pogovoru s pravnikom pa sem se odločila, da vaše razmišljanje malo reflektiram, da ne bi prišlo do kakšne pomote. Zadeva namreč ni enostavna.

Pravnik, s katerim smo govorile pravi:

“Porod je specifična situacija, saj se ravno pri porodu vključi nov vidik, ki je posledica tega, da se rodi nov človek, ki je od rojstva naprej svoja oseba, ki jo zaradi nesposobnosti za lastno skrb in samostojno odločanje pravo varuje še v večji meri.
To pomeni, da lahko otrok, preko svojega zastopnika, potem ko odraste, zaradi morebitnih zapletov pri porodu, odškodninsko toži pomočnike pri porodu.
Prav tako otroka še bolj v zaščito vzame država, če ugotovi, da se z njim ne ravna v njegovo korist. Npr. Porod doma ali na poti brez zdravniške pomoči (tudi poznejše) je lahko znak neprimernega ravnanja staršev (malomarnost), zaradi česar se staršem lahko odvzame njihovo roditeljsko pravico. Prav gotovo ga lahko (otroka) proti volji staršev hospitalizirajo, pa čeprav starši temu nasprotujejo.”

Kot sem rekla, stvar ni tako enostavna. Na pravo se ne spoznam, se mi je pa zdelo pametno, da vse, ki bojo to temo brale opozorim na posledice.

Lep dan,
Polona

Pozdravljene,

mislim, da smo prišli do zanimivih iztočnic. Mislim, da pravnik ni pravilno uporabil izraza zdravniška pomoč. Pri porodu brez zapletov je dokazano najustreznejša babiška pomoč, zdravniška pomoč je nujna v določenem številu primerov (običajno govorimo o 10 ali 15 % žensk) in to ne glede na to, ali se porod zgodi doma, v porodnem centru ali porodnišnici.

Za vse ženske, ki razmišljajo o kraju poroda: izjemno pomembno je, da rojevate ob strokovni pomoči – ugotovljeno je, da s porodom brez strokovne pomoči tvegate svoje ali otrokovo zdravje ali celo življenje.

Strokovna pomoč = babica. Ta mora biti dovolj strokovna in imeti dovolj izkušenj, da zna in zmore voditi porod ne glede na to, kje se ta dogaja.
Babica mora imeti zdravniško zaledje, torej porodničarja ali porodničarko, ki je prek telefonske zveze na voljo za posvet. Prav tako je pomembno, da je zagotovljena oskrba v bolnišnici, če pride do zapletov.

Pri razmišljanju o pravicah in dolžnostih mater oz. staršev moramo vedeti, da je prav na tem področju pomemben natančen razmislek.Poljudno rečeno, država lahko posega na področje ravnanja z otrokom toliko, kolikor bi bile (potencialno) ogrožene otrokova dobrobit.Kaj pa je otrokova dobrobit, pa ni vedno lahko določljivo – dobro poznamo različne primere na področju socialneg dela – kdaj staršem odvzeti roditeljsko pravico, kdaj otroka odvzeti iz družine itd. Če ilustriram s primerom: dobro znani porodničar (ne slovenski) je nekoč izjavil, da je porod doma primer zlorabe otroka. Danes na podlagi številnih raziskav vemo, da je porod doma s strokovno osebo (babico) najmanj toliko varen kot porod v porodnišnici. Torej je njegova “strokovna” izjava v resnici nestrokovna in zgolj odraža njegovo prepričanje, ki pa ne temelji na preverjenih dejstvih. Torej, država oz. družba mora zaščititi otroke, hkrati pa je treba nenehno preverjati, iz kakšnih izhodišč izhajajo določeni predpisi (na primer kontraverznost obveznega cepljenja!), kaj velja kot norma in ali ta norma ustreza sodobnim znanstvenim dognanjem.

Torej, ali lahko pričakujemo tožbe otrok, ki so sedaj odrasli in so bili po nepotrebnem rojeni s pomočjo porodnih klešč, in imajo morebiti zaradi tega posledice? Ali lahko pričakujemo tožbe otrok, ki bodo odrasli, pa imajo posledice zaradi nepravilno vodenih porodov v porodnišnici? Ali bodo ženske, ki trpijo zaradi posttravmatskega stresnega sindroma, nastalega zaradi neustreznega odnosa osebja v porodnišnici, tožile posamezne ustanove ali posamezne ljudi? Ali pričakujemo tožbe tisočih žensk, ki so jim naredili nepotreben prerez presredka in so imele ali imajo zaradi tega po porodu težave?

Mislim, da je rešitev zapletenih problemov v poglobljenem trudu za razumevanje sodobne obporodne skrbi – položaja žensk in njihovih pravic, položaja mater in otrok, upoštevanja “evidnece based medicine”, osveščenosti uporabnikov in uporabnic zdravstvenega sistema, položaja babic in nasploh razumevanja, kaj pomeni za ženske medikalizacija reprodukcije. Mislim tudi, da si je vredno prizadevati za resnično svobodo, karkoli to že je.

Lep pozdrav,

Spostovana gospa Ana Polona!

Najlepsa hvala za vas trud in pojasnilo. Moram priznati, da sem po vasem prispevku resnicno pomirjena. Me veseli, da se od starsev zahteva odgovornost do otrokovega zivljenja tudi takrat, ko starsi odlocajo v otrokovem imenu. Na zalost doma nimam pravnika, ki bi mi tako lepo razlozil kot vam.

Vem, da je zame porod po moji meri tisti, med katerim sva jaz in moj otrok cimbolj varna, po porodu pa zdrava, kolikor je to le mogoce (vem, da vedno lahko pride do zapletov, ki jih ne more prepreciti nihce, niti sodobna medicina).
Sem cisto zadovoljna s porodom v porodnisnici in ne bom zahtevala nobenih posebnih tehnik ali metod. Se prodnega nacrta ne bom imela s sabo. Zaupam, da bodo babice in zdravniki naredili vse kar je v njihovi moci, da bo porod po ‘moji meri’.
Res pa je, da sem se zaradi velikega stevila zelja na tem forumu, malo bolj zamislila nad porodom doma in razlicnimi alternativnimi tehnikami. Konec koncev, zakaj pa ne, ce imajo matere lahko doma strokovno pomoc in je hitra kirurska pomoc na voljo in dosegljiva. mislim pa, da nas sistem ni pripravljen na rojevanje doma in dokler ni, pac ni prave izbire. Priznam, da bi v vsakem primeru rodila v porodnisnici, ker bi se cutila bolj varno. Predvsem operacijska je oddaljena le pet minut (vsi vemo, da gre vcasih med porodom za minute). Tiste, ki so bolj pogumne, pa bi se verjetno z veseljem odlocile tudi za rojevanje doma, ce bi imele to moznost (seveda, upam da s strokovno pomocjo). Hvala obema moderatorkama za vajin trud in vaju lepo pozdravljam!

Pozdravljeni danak!

Mogoče pa bi bila rešitev neka vmesna pot (med porodom na domu in porodnišnico), kot na primer porodni center, za katerega se zavzemajo/mo (nekatere) slovenske babice in ostali strokovnjaki.

Porodni centri so ustanove, ki jih vodijo babice in zdravnika pokličejo le v primeru komplikacij. Značilna za porodne centre je večja domačnost – ženske s seboj lahko prinesejo osebne stvari (npr. posteljnino, nočno lučko,…), nastanjene so v apartmaju (2 sobi, kuhinja in kopalnica) skupaj s partnerjem (lahko tudi starejšimi otroki). Filozofija vodenja poroda v takšnih institucijah je, da ženske rodijo s čim manj poseganjem v naravni potek poroda, predvsem pa da je ženska aktivna (soodloča, a tudi sprejema odgovornost za svoje informirane odločitve).
Nekaj podobnega je porodni center BB Stockholm, katerega spletno stran si lahko ogledate.

Mogoče nam bo enkrat uspelo nekaj podobnega začeti tudi v Sloveniji. Prav gotovo pa s pomočjo in na pobudo vas, uporabnic babiških storitev.

Lep večer,
Polona

Pozdravljeni,

bi lahko prosim osredovali internetni naslov tega porodnega centra, kot ga omenjate.

In pa kako daleč je pri nas okrog tega – koliko se lahko nadejamo ženske, da bi že me lahko rodile v enem takšem centru v Sloveniji.

Zelo podpiram vaša prizadevanja.

Prijazen pozdrav

Lija

Pozdravljena!

Porodni center, ki ga omenjam je v Stockholmu – torej žal malo predaleč. Vseeno vam pošiljam link do spletne strani:http://www.bbstockholm.nu/
Omejene informcije imajo tudi v angleščini.

Nekaj podobnega je menda tudi v Avstriji – nekatere ženske se poslužujejo podobnega centra v Feldbachu.

Lep sončen pozdravček,
Polona

Drage obiskovalke, draga Ana Polona,

jaz mislim, da bi morale ženske zahtevati porodni center v Sloveniji, pa ne kakršnen koli porodni center, biti bi moral tak, da bi v njem samostojno delale babice, ki svoj poklic vidijo kot delo z ženskami za ženske, ki nosečnico, porodnico, mamo z dojenčkom postavljajo v središče … taki porodni centri so realnost v nekaterih evropskih državah. Dokazano je, da so varni, pri tem je pomembno, da so babice ustrezno izobražene, v primeru, ko pride do zapleta, kjer potrebuje ženska pomoč zdravnika ali zdravnice, pa je tudi za to poskrbljeno.

Prepričana sem, da bi bil tak Center v Sloveniji pravo darilo za vse tiste, ki o svoji nosečnosti in porodu razmišljajte in sanjate o drugih okoliščinah in drugi vsebini, z še drugačnih zornih kotov kot vam jih uspe zagotoviti sistem obporodne skrbi, ki je uveljavljen pri nas.

Bodite glasne, zahtevajte to, kar vam priprada – me (Združenje Naravni začetki) smo tu zato, da vas pri tej želi podpremo in vam pomagamo po najboljših močeh. Ne bomo prosile, to naj počno drugi, mislim, da je prava energija v jasno izraženem pričakovanju, da dobimo to, kar ženskam in njihovim otrokom oz. družinam gre – porod po njihovi meri.

Lep dan,

Pozdravljeni!

Oglašam se vam 6 tednov po porodu, ki žal ni potekal povsem tako, kot sem si želela (mislim, da to izjavi kar večina žensk!).

V ljubljansko porodnišnico sva prišla z možem sredi noči, imela sem redne popadke na 3-5 minut, odprta sem bila že 7 cm, zato sem šla takoj v porodno. “Napadlo” me je kar nekaj babic, nobena se ni predstavila z imenom, kaj šele da bi povedala, da bo vodila moj porod. Potem je ostala z mano ena mlajša babica, ki je zraven prav nemarno prežvekovala. Vprašala me ni nič drugega kot po podatkih, ki jih je rabila za porodni zapisnik. Želje porodnice – kaj je že to? Še analgetik mi je hotela dati brez mojega privoljenja, pa sem protestirala. In ko je otrok med porodom imel daljše obdobje tahikardije, je brez besed odšla po porodničarko.

Na srečo sem rodila brez zapletov v prvem poskusu potiskanja, seveda klasično na hrbtu z rokami pod koleni. Vsaj presredek in porodni kanal sta ostala cela. In vse skupaj ni trajalo več kot 2 uri. Potem je babica tudi brez besed zapustila porodno sobo…

Ker sem tudi sama zdravstveni delavec (pa tega nikoli ne povem vnaprej in zato ne pričakujem “posebne” obravnave), sem še bolj dovzetna za odnos kadra do pacientov. Posebno v tako občutljivem trenutku, kot je porod.

No, na oddelku sem takoj na viziti povedala pediatrinji in ginekologinji, da želim naslednji dan domov. Vsi – tudi sestre in porodnici, s katerima sem bila v sobi – so me čudno gledali, kaj se pa grem. Na oba temperaturna lista sem podpisala, da želim domov na lastno odgovornost, kar je pisalo tudi v odpustnici. Na dan odpusta so otročku preverili sluh in naredili UZ kolkov. Čez dva dni (tretji dan po porodu) pa sem prišla v otroško ambulanto na odvzem krvi za TSH in PKU, prosila sem še za bilirubin, ki pa je bil v redu.

Mogoče so res edina rešitev porodni centri, kjer bi se zagotovila bolj individualna obravnava porodnic in bi se lahko vnaprej izbrale babico, ki bi vodila naš porod. Zaenkrat je stanje – vsaj v ljubljanski porodnišnici, drugje nimam izkušenj – bolj podobno industrijskemu tekočemu traku.