Mama je stara 61 let. Prve znake AD smo opazili pred dvema letoma in pol. Danes govori zmedeno, potrebuje pomoč pri hranjenju, oblačenju ( že eno leto in pol),stalen nadzor. Blato in urin ji uhajata ali pa ju pretirano dolgo zadržuje.Ponoči ne spi. Je neubogljiva in včasih agresivna.V nasprotju s psihičnim stanjem je telesno zelo zdrava in v dobri fizični kondiciji.Vsi domači, ki ji pomagamo, smo že zelo utrujeni in večkrat nemočni in potrebni strokovne pomoči. Ker smo bili vsi zelo šokirani nad potekom bolezni in čustveno navezani na mamo, nismo pravočasno vložili prošnje za dom upokojencev. Sedaj mesta ne dobimo, ker je vse zasedeno. Kam se lahko obrnemo in kako bo dalje potekala njena bolezen?

Spoštovani Miha, možnost za domsko oskrbo je več, kot je videti naprvi pogled, le, da je možno dobiti prostor v drugem kraju.Gre seveda za začasno rešitev, vmes pa čakate na posteljo v regionalni ustanovi.Domovi imajo tudi koziliarno psihiatrično službo, saj bo psihiatrove oskrbe vse bolj potrebna.Prognoza bolezni je slaba:razumska funkcija vse bolj usiha, ker pa je fizična moč še prisotna se vsak poskus pomoči ali nege ” prepozna” kot sovrazno dejanje z ustrezno agresivno reakcijo.