alternativna vs klasična medicina
Dober alternativec in dober klasik skupaj je zmagovita kombinacija a žal pri nas zelo težko uresničljiva(predvsem zaradi upora klasikov) Za male težave sigurno alternativa, za težave tipa alergija tudi, pri rakastih obolenjih klasika s podporno alternativno terapijo…Odvisno od bolezni in zdravnikov- klaičnih in alternativnih, v obeh skupinah najdeš odlične strokovnjake in krasne ljudi ali pa ravno nasprotje obojega…
Psihosomatske bolezni alternativa, ostalo klasika. najprej moraš ugotovit, kje tiči vzrok. Raka bi sigurno zdravila pri klasikih. Fora alternative (alias homeopatija) mi je všeč predvsem zato, ker se tako dolgo časa ukvarja s teboj. In poudarek je res ukvarjati se s teboj in tvojim telesom hkrati. mislim, da je tukaj tudi čarobna formula. preverjeno.
Hja, veliko ljudi ima slabe izkušnje tudi z zdravniki, pa jih ne prijavljamo zaradi tega. Ogromno ljudi umre zaradi zdravniških napak in malomarnosti, tako da …
Kaj pa pomeni, da ima nekdo slabo izkušnjo z alternativnim zdravljenjem? Da je pričakoval čudež, ki ga ni bilo? 🙂
Jaz imam slabe izkušnje tako z zdravniki, kot z alternativo. Slednji včasih obljubljajo nekaj, kar ne morejo izpolniti. Kar je OK, če ne bi bilo potrebno plačati :-)).
Obstajajo pa tako dobri zdravniki, kot dobri alternativci. Glede na lastne izkušnje, pa vsekakor bolj zaupam alternativni medicini (odkar sem našla dobrega zdravilca), saj mi/nam (tudi otrokom in živalim) je pomagala tam, kjer je medicina dvignila roke. O uspešnosti le te pa imamo zdravniško dokumentacijo, toliko o placebu učinku 🙂
Zdravniki le filajo s tabletami, zdravijo simptome, vzroka bolezni pa ne odpravijo, ga ne znajo, niti ne zmorejo.
Kot najbrž že veš, mora za nastop placebo učinka, pacient verjeti v učinkovitost zdravila oz. terapije.
No, k alternativi se človek ponavadi zateče iz obupa, ko več ni druge možnosti, ne zato, ker verjame v njeno učinkovitost. Jaz sem ves čas dvomila, pa sem kljub temu ozdravela. Največji dvomljivec je bil pa verjetno moj oče. Zato je imel terapije na daljavo (tega seveda ni vedel), pa je ravno tako pomagalo. Vera v nekaj nima nobene veze z uspešnostjo zdravljenja. Pa otroci in živali … ne vedo niti za kaj se gre, tako da … ne, to niso učinki placeba.
Sem pa vedno verjela, da mi bo kakšna tableta pomagala, pa nikoli ni 🙂
pa glih placebo je. na daljavo zdravljenje? 😀 jaz se temu le nasmejem. mogoče je imel pri ozdravitvi kdaj čisto slučajno imunski sitem prste vmes:-D
jaz imam izkušnje iz alternativne medicine, je lari fari. ok, ne rečem kaka kitajska akupunktura al kako se napiše, ampak večina alternative na slo tleh je lari fari. a le moje mnenje. vsak ima seveda lahko svojega:-D
Glej, ne pametuj o zadevah, o katerih nimaš pojma. Jaz sem pisala o SVOJI IZKUŠNJI (NE MNENJU) z določenim zdravilcem, ne o tvojih akupunturah. Za to lahko tudi jaz rečem iz svojih izkušenj, da je larifari :-). Če pa greš ti k nekemu mazaču, ki le kasira, si pa sama kriva. Ni fer, da zato vse mečeš v isti koš.
Seveda ima pri ozdravitvi imunski sistem prste zraven, ampak čisto slučajno ravno takrat, ko so bile bioterapije. Fascinantno, ane :-))
Ja, zdravljenje na daljavo, preko slike. Vidiš, kako si nevedna in nepoučena :-). Če ti v nekaj ne verjameš, ne pomeni, da ne deluje.
Je pa prav, da se smeješ, smeh je pol zdravja. Tudi jaz sem se na terapijah smejala 🙂
No, pa naj bo placebo. Važno, da smo po terapijah zdravi :-))
Ustreznejši izraz kot alternativna (izbira med eno ali drugo) se mi zdi komplementarna (dopolnilna) medicina. V osnovi je namen obeh isti, le tehnike in metode ter osnovno izhodišče različni. Tudi različne smeri komplementarne medicine (npr. zeliščarstvo, energetska medicina pa še kaj) bi težko spravili pod skupni imenovalec. Največja prednost “alternative” (predvsem vzhodnjaških tehnik) je kompleksno pojmovanje človeka – neločljivost telesa in psihe (tudi duše), kar vse bolj sprejema tudi klasična medicina in človeka že obravnava kot psihosomatsko celoto.
Torej – obe; a v vsaki konkretni situaciji (in glede na to, ali gre za diagnostiko, zdravljenje, lajšanje) je potrebno izbrati optimalno tehniko (klasične ali komplementarne) in jo dopolnjevati z drugimi primernimi. Dokler je bolezen še v zgodnji fazi in se še ne kaže na telesni ravni (tudi klasična diagnostika je še ne zazna), so komplementarne tehnike lahko zelo učinkovite, a pri bolezni v terminalni fazi le te odpovedo, omogočajo le lajšanje spremljajočih težav. Tudi pri akutnih oz. urgentnih stanjih (zastoj srca, odpoved ledvičnih funkcij ipd.) ni dileme.
Trend sodobne medicine (diagnosticiranje v čim bolj zgodnji fazi in izbira optimalne metode zdravljenja (čim manj invazivna metoda s čim manj stranskimi učinki ob pričakovanih čim boljših rezultatih) nudi veliko možnost vključevanja komplementarnih metod.
Slovenska alternative je kar upravičeno na slabem glasu. Kljub težnjam resnih in odgovornih alternativcev (med katerimi jih je kar nekaj z dobrim poznavanjem klasične medicine in tudi formalno izobrazbo medicinske smeri), da se naredi red in selekcijona tem področju, je med slovenskimi zdravilci različnih vrst veliko plev in malo zrnja. Nekateri so nekritično zagledani vase in ljudem prodajajo buče v obliki tahionskih zdravilnih naprav po štantih in te razen tega skušajo prepričati, da imajo kvantno fiziko v malem prstu. Najbolj pokvarjeni ljudem v stiski vzbujajo lažno upanje in jim v svojem pohlepu vlečejo denar iz žepa.Nekateri spet mislijo, da so z vikend tečajem in kakšno prebrano laično knjigo ali sledenjem guruju že doživeli razsvetljenje in pridobili moč zdravljenja.Tudi vse, kar prihaja iz tujine, ni ravno čisto zlato. Je pač tako, da v času krize lažni preroki najbolje živijo.
Le na kratko: dober zdravilec je realen, ne obljublja čudežnega ozdravljenja, človeka vzpodbuja, da sam najde samozdraviteljske sposobnosti, pokaže vsaj solidno medicinsko znanje (poznavanje anatomije, fiziologije in vsaj delno patofiziologije), cena ni oderuška.
Vprašanje je bilo postavljeno izključujoče. Ali eno ali drugo.
Moj odgovor je IN. V določenih primerih prevladuje recimo uradna medicina. Kirurgija je en lep primer. Ker kirurgija je zame fizična zadeva. Soedeluje pa lahko z t.i. alternativno medicino. Pri okrevanju lahko pomaga uradna medicina s svojo kemijo, če jo izbereš, vzameš tudi stranske učinke. Lahko se odločiš za npr. homeopatijo, ki nima stranskih učinkov, pomaga pri celjenju, eluje protbolečinsko, protivnetno. Lahko se odločiš za akupunkturo, ki lajša bolečine in je priznana tui pri nas. Kar daje misliti, da le uradna medicina, ki gleda na človeka fizično, psihosomatsko, nič pa duhovno, energetsko. In to je največji manko, če mene vprašate. Mi smo tudi energetska bitja. To priznava tudi maš sistem, ker akupunktura eluje na mediridane, torej energetske pozi, torej priznava, da imamo tudi to, vendar energije ne zna upravljati, je niti ne pozna.
Tako nekdo, ki je homeopat, akupunkturist, je najprej zdravnik (ali nekaj družboslovno univerzitetnega) hkrati, po še nekaj letih študija, pa pridobi še dodaten naziv. Imamo še kitajsko m3edicino, ayurvedsko.
In ne vem zakaj se smejite raznim zeliščarjem, homeopatom, kitajskim zdravnikom, ayurvedskim zdravnikom, ki se poslužujejo zelišč… iz česa pa mislite, da so nekatera zdrav ila primarno???? Aspirin? Deprim?