ALTERNATIVNA MEDICINA
Menda so medicinske sestre nedavno podprle takšno idejo. Skrajni čas bi že bil, da bi uradna medicina nehala zviška gledati na alternativno oz. bolj praivlno komplementarno medicino. Navsezadnje je le-ta nekaj stoletij, v nekaterih primerih pa celo tisočletij starejša. Z roko v roki bi lahko delali prave čudeže.
Pozdravljeni!
Prvič pišem v forum in upam, da sem na pravi temi. Pridružujem se že navedenim mnenjem, saj se sama imela dosti izkušenj z uradno medicino, ki pa mi v desetih letih ni znala pomagati. Imam pa tudi izkušnje z alternativci – nekateri znajo samo zaračunati svoje usluge, učinek teh uslug pa je bolj slab ali pa ga sploh ni (razen olajšane denarnice), za druge, ki pa za svoje storitve ne zahtevajo plačila pa mislim, da so bolj uspešni (pa nikar ne mislite, da mi je žal denarja, saj za zdravje bi dala vse).
Zanima me ali ima kdo izkušnjo z ga. Irmo Bembič, s katero bi rada navezala stike ali pa preko njenega društva (mislim, da se imenuje Studenec življenja), pa žal nimam naslova.
LP Meri
Pozdravljeni.
Mnogo odgovorov na vprašanja, ki sem si jih postavljala celo življenje nisem našla v nobeni šoli. Našla sem jih v ezoteriki in meditaciji.
Vsa pojasnila, bodisi verska bodisi znanstvena me niso zadovoljila, saj prva zahtevajo preveč slepe vere, druga pa iščejo rešitve zgolj v materialističnem pristopu in zato – vsaj zame nikoli niso bila prepričljiva. Upravičeno.
Takšna je tudi današnja uradna medicina, ki je pravzaprav ortodoksna. Človeka obravnava tako, kot ga vidi- torej kot zgolj fizično telo. Izven tega področja zanjo ne obstaja ničesar- saj ni vidno, zato ni dokazljivo in zato je nepomembno. Tradicionalna medicina pa je kljub tisočletni tradiciji mazaštvo, morebitne uspehe lahko pripišemo naklučjem!?
K sreči ni tako.
Človek ima poleg fizičnega telesa tudi veliko bolj prefinjeno etersko telo, ki je kalup fizičnega telesa. Vse bolezni, ki se v fizičnem telesu pojavijo, so pred tem že dolgo vidne v eterskem telesu, kot posledica nepravilnih energijskih, pranskih tokov.
Etersko telo je tudi prevodnik energij z višjih nivojev, to sta čustveno in mentalno telo in duhovno telo. Zato se vsako čustveno neravnovesje takoj prevede v etersko telo, in če motnja traja dlje časa se nekega dne manifestira v fizičnem telesu kot bolezen. Podobno velja tudi za razumsko telo, ki je v resnici nekakšno polje idej in misli, ki se preko eterskega telesa (čaker) prenesejo v fizične možgane, kjer ta proces zaznamo kot mišljenje. Fizični možgani torej ne proizvajajo misli, jih le sprejemajo kot nekakšna antena.
Zato je zdravje človeka v veliki meri odvisno od njegovega načina mišljenja, čustvovanja in seveda vseh zunanjih dejavnikov – npr. onesnaževanja, predvsem radioaktivnega…Vendar to niso edini vzroki za nastanek bolezni. Tudi nimajo enakega učinka na vse ljudi.
Vsaka bolezen na fizičnem nivoju je ozdravljiva dokler so poškodbe v fizičnem telesu reverzibline. Čeprav je tudi reverzibilnost relativna.
Današnji načini zdravljenja so morda še bili sprejemljivi za ljudi v prejšnjih stoletjih, toda
danes so naša telesa povprečno veliko bolj občutljiva. In medicina, ki ima danes monopol, je za mnoge postala pregroba, neučinkovita in je lahko za posameznike celo škodljiva (npr. cepljenja).
Z meditacijo (radža joga) in hatha jogo sem razvila sposobnost, da si lahko pomagam sama. Pri zdravilcih nisem bila, ker do sedaj za to ni bilo nobene potrebe. K zdravniku grem povprečno enkrat na dve leti zato, da dobim nekaj dni bolniške in si lahko v miru pozdravim prehlad. Moja zdravnica je čisto v redu človek- res lahko čakam v čakalnici tudi dve uri in pogosto ima približno 5 minut časa za to, v resnici ga niti ne potrebuje več, da mi pogleda žrelo, ušesa in posluša pljuča…in mi za splošno boljše počutje po napornih delovnih dnevih predlaga Plus Panadol… Ker mi je takšen način obravnavanja pacientov postal neznosen, poleg tega ne vem kaj početi z vsemi predpisanimi kemikalijami, ki so bolj škodljive kot zdravilne, bom v prihodnje v takšnih primerih začela hoditi k zdravnici homeopatinji.
V primeru hujše bolezni – bi najprej predvsem premislila kako in kaj in zakaj. Prepričana pa sem, da bi si z ortodoksno medicino pomagala le izjemoma in še to le v kombinaciji z drugimi naravnimi načini zdravljenja. Če bi morala izbirati med prvim in drugim načinom zdravljenja, bi izbrala drugo. Zdravnikom svojega načina zdravljenja ne bi prekrivala, močno pa dvomim, da bi se mi zdelo smiselno jim to povedati. Predvsem pa bi si pomagala sama sebi.
V teh časih se mi zdi popolnoma nesprejemljivo, da nekdo lahko opravlja zdravniški poklic, ne da bi karkoli vedel o zeliščih, homeopatiji, akupunkturi, refleksoterapiji, kiropraktiki itd. Ko bi se resnično lahko zavedali, kako uradna medicina s svojim »ortodoksno medicinskim« pristopom škoduje nam vsem. Ko bi le vedeli, kako preprosto in naravno je mogoče pozdraviti veliko bolezni… in veliko ljudi…
Ne morem razumeti, zakaj imajo zdravniki takšen odpor do alternativne medicine, da je ne želijo niti spoznavati ali raziskovati, kar bi sicer lahko pričakovali od inteligentnih in učenih ljudi.
Spoštovani dr. Kersnik!
Zakaj pa vas to zanima, če smemo vprašat? 🙂 A delate mogoče kakšno raziskavo s tega področja ali celo npr. sami razmišljate, da bi začeli kombinirat, ali pa vas preprosto zanima odnos bolnikov do tega, ker npr. vidite, da se tudi vaši pacienti poleg uradne medicine pogosto zatekajo tudi k alternativnim metodam…?
Lp, Maja
No, pa na kratko še za ostale, ker nisem povedala ali imam pozitivno ali negativno izkušnjo.
No, jaz sem k njej hodila bolj iz preventive in zaradi malenkosti, čeprav se je meni zdelo da imam velike težave. Ko sem prišla tja sem namreč ugotovila, da so ljudje ki imajo življenjsko ogrožujoče težave. Po 12 dnevni terapiji sem tam videla ozdravljene rakave bolnike (da ne bo pomote, izvidi so bili tako prvi, potrjeni kot drugi potrjeni iz strani onkološkega inštituta), žensko, ki je z že močno poslabšano multiplo zopet precej normalno hodila, otroka starega 6 let, ki je prvič v življenju po njeni terapiji shodil (neko bolezen je imel že od rojstva in ni nikoli še hodil), invalida, ki je bil že več desetletij na vozičku, pa je tam v pričo nas shodil, moškega z 245/180 pritiska, pa ima sedaj po terapiji normalen pritisk (zdravila mu niso pomagala),…..in še in še.
Samo toliko v vednost, da imamo tudi v Sloveniji ljudi, ki znajo zdraviti in pozdravit, pa tega ne znamo ceniti. V tujini, na Nizozemskem npr., so njeno metodo priznali in z njo tudi oni zdravijo.
Ko sem pritisnila na Tvoje ime, da bi dobila e-mail naslov, mi je računalnik podivjal in je v nedogled štancal okvirčke s Tvojim naslovom, tako da sem ga morala izklopiti. Odgovorila Ti bom na mail, ko bo zadeva začela normalno funkcioniratil. Drugače bom prosila kakega prijatelja, naj Ti pošlje moje pismo s svojega računalnika. Zaenkrat lep pozdrav.
Ene parkrat sem se odločil za obisk kilopraktika. Iz preprostega razloga. uradna medicina mi pri bolečinah ni znala -ali hotela- več pomagati. skratka hodiš na preglede in to je tudi vse. vsak pregled nov listek ki se mu reče izvid, brez konkretne pomoči ponavadi z izjavo, da je delo prvo, ali da se ne da več pomagat ali da si ne upa spuščat v konflikte z delodajalcem. to še zlasti velja za zdravnike medicine dela, ki so v večji ali manjši meri pod vplivom delodajalca.
Klub temu sem bil potem tudi nad kilopraktikom razočaran, ker sem ugotovil, da je to goljufija (ne govorim o vedi kot taki!) in da tja hodiš samo zato, da ti pobirajo denar. je pa seveda to tudi pregroba in preintenzivna metoda zdravljenja. bi se bolj nagibal k homeopatiji v tem ortopedskem primeru.
Zakaj ljudje hodijo do teh t.i. zdravilcev. preprost odgovor se glasi: zato, ker jim uradna medicina več ne pomaga vsi pa vemo, da človek v sili naredi marsikaj ali vse kar je možno, da se pozdravi. tudi tisto, za kar zdrav reče, da je čista bedarija.
menim da se v tem strinjate z mano. ne zamerite mi, vas tukaj na forumu precej cenim, se mi zdi da vam sploh ni vseeno za paciente in da delate precej strokovno, ampak vesel sem da tudi zdravnike doleti bolezen. ne da bi jim privoščil bolezen kot tako, ampak da postanejo ponižni!!!
l.p. in velik uspehov še naprej
Kristali delujejo na etersko telo. Ker je njihova struktura popolna, s svojim pravilnim sevanjem uravnavajo pranske pretoke in s tem odpravljajo motnje v eterskem telesu in tako vplivajo na fizično telo oziroma ga na ta način zdravijo.
Uporabljamo jih lahko pri vseh težavah brez stranskih učinkov.
Vendar je za njih potrebno imeti nekaj občutka. Zato nekaterim ljudem zelo pomagajo, nekaterim pa manj.
Kolikor vem, je pri kristalih tako, da lahko izžarevajo tudi negativno energijo – če so prej billi na območju z močno negativno energijo, jo namreč absorbirajo in nato oddajajo naprej, tako da ne vem, če velja, da so vedno brez stranskih učinkov. Delovali naj bi pač po tem principu, da oddajajo tisto vrsto energije, s katero so se predhodno napolnili, ta je pa lahko pozitivna ali pa negativna. Zato moramo poznati tudi vzdrževanje kristalov (čiščenje itd.).
Sem malo skeptičen dop tovrstnih zadev , čeprav lahko to pojmujem tudi kot mojo 2nerazgledanost” v tej smeri ali pa preprosto spadam med “nejeverne tomaže”. če pa nadaljujem od tam kjer si končala je pa takole. se pravi če je kristal pri osebi katero bi jaz najraje zadavil , potem mi bo zahotovo povzročal še več težav in psihičnih travm kot če ga ne bi imel. in obratno.
moj sklep: sam kristal ni zdravilen, mapak je zdravilna človeška domišljija.
še drugače: ljudem z določenimi težavami so dajali dvoje vrste zdravil(njim so rekli da so isti!!!). prva so bila res zdravila, druga pa stisnjen navadni sladkor.
ugotovitev-po obojih so se počutili enako dobro ! toliko v razmislek.
l.p.
fant, po mojem tukaj res ne gre za placebo učinek (no, do neke mere že, a to imajo tudi vsa zdravila, poleg dejanskega učinka!) – določene naravne substance pač imajo možnost absorbcije – ene večjo, druge manjšo (in to bi najbrž lahko tudi fizikalno dokazali, če ti to več pomeni, da lahko pač nekaj izmeriš) – npr. gobe naj bi kopičile radioaktivnost iz okolja, zato jih mnogi odsvetujejo kot hrano, naj bodo le začimba itd., še posebej, če rastejo na takem “negativnem” območju – in sevanje je povsem izmerljivo, se ti ne zdi? Podobno sposobnost oz. lastnost naj bi imeli tudi kristali, in preprosta primerjava ti že pove npr.: če neko stvar ogreješ, bo potem nekaj časa oddajala energijo v obliki toplote, torej takšno energijo, kakršno je sprejela; če pa kristal sprejme katero drugo vrsto energije, pač oddaja tisto, ki jo je sprejel. Sicer pa so te lastnosti kristalov znane že zelo dolgo in starodavna ljudstva so tukaj imela prednost pred nami, kar zadeva naravno intuicijo (kaj pa misliš, kako so odkrivali zdravilna zelišča – saj niso menda vseh preizkušali, s strupenimi vred!! imeli so določeno intuicijo, morda ne vsi enako, a eni bolj razvito, drugi manj, vsekakor pa v celoti gledano več, kot je imamo danes, ko je že skoraj zakrnela – pri večini) – zato bi veljalo njihove ugotovitve upoštevati vsaj do te mere, da stvar preizkusimo, ne pa da jo takoj zavržemo, se ti ne zdi?
Kristali NE sevajo energije, ki so jo prejeli, ampak sevajo energijo svoje popolne kristalne strukture (tako kot vse druge stvari). NE nalezejo se “negativnih” energij in jih NE sevajo, kajti če bi to držalo, bi se jih morali izogibati kot strupov.
Seveda jih je potrebno pred uporabo očistiti (npr. pod tekočo vodo), kajti od čistosti je odvisna MOČ njihovega sevanja. Potrebujejo tudi energijsko spodbudo – tako kot vsa živa bitja na tem svetu – t.j sončno svetlobo. Če pa želimo doseči res najboljše njihove učinke, je dobro, da se z njimi uglasimo. Itd.
Placebo učinek dokazuje, kako pomembno je človekovo čustvovanje in mišljenje.
To je tudi priložnost za vprašanje, koliko so v resnici zdravilna zdravila in ne, ali je s pametjo človeka, ki si (do)mišlja, da se zdravi, kaj narobe. Še zlasti, če mu uspe.
Spoštovani!
Sam se najbrž ne bom zatekel k dodatnim oblikam zdravljenja razen običajnih splošnih ukrepov. Kot sem že omenil, se o teh stvareh na veliko govori: zdravniki praviloma proti, izvajalci raznih oblik pa si delajo pač med drugim tudi reklamo. Kot zdravnika in učitelja zdravnikov me zanima odnos bolnikov do tega pojava, kot tudi do drugih pojavov, saj prvenstveno ta šteje. Komplementarne medicine se ne da preprosto črtati s predpisom, temveč je treba upoštevati njeno prisotnost in poskrbeti za sobivanje. Zanimaj ome razlogi, zakaj se nekdo odloči zanjo, zakaj o tem ne bi spregovoril s svojim zdravnikom… Po moje mora zdravnik vedeti za uporabo komplementarnih metod, o njih ni dolžan moralno razsojati, bolnik pa se mora zanje osveščeno odločiti. Ekskluzivizem ene ali duge oblike lahko povzroči več škode, kot pa koristi. Marsikatera poteza komplementarnih zdravilnikov pa kaže na nekatere pomanjkljivosti “klasikov”: premajhno posvečanje bolniku, premalo časa, usmerjanje na posamezno težavo, ne-celostna obravnava…
Zato me to zanima.
Lep pozdrav!
Janko Kersnik
Spoštovani!
Do tega zadnjega vašega spoznanja sem ob nekem primeru pred kratkim prišel tudi sam. Vsak bodoči zdravnik ali medicinska sestra (da ne omejnma direktorjev bolnišnic in oddelkov) bi moral pred samostojnim delom vsaj tri dni preživeti v bolnišnici kot bolnik (anonimno) in opraviti vsaj en zapleten pregled pri kliničnem specialistu npr. na polikliniki od iskanja, naorčanja, čakanja in sporčanja izvidov. Bi videli, kako hitro bi se stvari izboljšale.
Lep pozdrav!
Janko Kersnik