Pozdravljeni,

kakšno je priporočilo pediatrov glede uživanja kravjega mleka pri 1,5 let starem otroku? Zasledila sem že toliko različnih mnenj (izključno alpsko mleko 3,5, navadno mleko 3,5, ki ga je/ni obvezno prekuhati, nehomogenizirano mleko, …). Na kravje mleko smo prišli ob enem letu in ga dobro prenaša. Zanima me še koliko ga lahko spije na dan?

hvala in lep pozdrav,
K.

Pozdravljeni, katka7.
Mislim, da je to tudi eno od vprašanj, ki ni popolnoma dorečeno in vedno znova prihajajo nova dognanja, ob tem pa nekega enotnega stališča, ki bi resnično držalo, še ni.
Načeloma otrok pije kravje mleko po 1. letu starosti, če seveda ni alergičen na kravje mleko. Takrat pije nerazredčeno polnomastno mleko. Če je možnost, pa naj bi otrok do 18 meseca pil mlečno formulo za večje otroke, ki vsebuje pomembne dodatke za razvoj organizma.
Mleko z manj maščobami priporočamo šele po 2. letu starosti, vendar le otrokom, ki precej presegajo tel. težo.
V zadnjem času je bilo slišati in brati več poročil o škodljivosti homogeniziranega mleka. Homogenizacija je tehnološki postopek, v katerem se maščobne kroglice v mleku fizično razbijejo na približno polovico njihove velikosti. Čim bolj toplo pa je mleko, tem bolj se kroglice razpustijo, ker se topijo, mlečna maščoba se namreč začne topiti že pri 20 stopinjah Celzija. Maščobne kroglice so zelo občutljive tudi na fizične dejavnike in lahko že samo mešanje, prelivanje in podobna dejanja povzročijo, da se razbijejo na manjše kroglice. V prebavnem traktu človeka se maščoba prebavlja s pomočjo žolčnih kislin in razgradnega encima lipaza. V črevesju se torej maščobe razgradi v glicerol in maščobne kisline, hitrost prebavljanja pa je odvisna od velikosti maščobnih kroglic. Torej se maščobe v homogeniziranem mleku bolje in hitreje prebavijo na osnovne kemične spojine, to je glicerol in maščobne kisline in le te nato telo absorbira. To pa je tudi ves vpliv homogenizacije na hranilno vrednost mleka (to je informacija Zveze potrošnikov Slovenije). Ni nedvoumno dokazano, da bi take razbite maščobne kapljice prispevale k aterosklerozi, kot nekateri viri poročajo.

Če vaš otročiček dobro prenaša kravje polnomastno mleko, potem naj ga z užitkom pije, saj je mleko najbolj popolna hrana, ki vsebuje esencialne (nujno potrebne) aminokisline (te so del beljakovin), esencialne maščobne kisline (te so del maščob), nepogrešljivi kalcij in magnezij v najboljši obliki za presnovo, pa tudi fosfor, kalij, vitamine A, D in še druge sestavine, ki so potrebne za uravnoteženo rast, razvoj in delovanje človeškega telesa.

Priporočene količine mleka dnevno so odvisne od prehrane otroka. Če otrok normalno in v dovoljšnih količinah uživa mešano pestro prehrano, potem mu zadostuje 500 ml mleka + kakšen mlečni izdelek. Saj pravim, odvisno, kaj je. Če npr. poje zjutraj košček sira, popoldne skutico, ali pa mu namažete kruh z maslom, ali pa en jogurt, potem ne potrebuje še 800 ml mleka dnevno. Če pa tega ne uživa, pa lahko popije več mleka.

lp
Tanč

Na to temo me zanima še naslednje.

Na splošno je za odrasle bolje piti vsaj polposneto (ca. 1,5 %mm) če ne čisto posneto (0,5%mm) mleko. Po drugi strani pa je za malčke (1.-2. oz. 3. leta) priporočeno, da pijejo polno (3,5 %mm) mleko.

Zanima me, ali je to priporočilo za malčke le zaradi pokrivanja energetskih potreb ali tudi zaradi česa drugega npr. zaradi maščobotopnih vitaminov?

Kajti če je polno mleko priporočeno le zaradi večje energetske vrednosti, sem mnenja, da je dobro čimprej preiti na mleko z 0,5 %maščobe in razliko v energiji pokriti iz kakega drugega (bolj zdravega) maščobnega vira npr. oljčnega olja. Saj s tem otroka navajamo na okus posnetega mleka (nima težav s “praznim okusom” posnetega mleka) in oljčnega olja, kar mu kasneje v življenju le koristi.

Ali se pač motim?

lp

Spoštovani EnOči,
posneto mleko z različno vsebnostjo maščob je zelo moderna pogruntavščina. V vsej zgodovini so ljudje in otroci pili polnomastno mleko. Pri odraslih je vsekakor na mestu srčnožilna preventiva, še zlasti ker povprečen Slovenec poje dosti preveč maščob, celo do 40% dnevnega vnosa predstavljajo maščobe. Torej je za nas, odrasle to nesporno, pa še gradimo se ne več.

Pri otrocih pa je pomembna izgradnja telesa, maščobotopni vitamini (kot pravilno ugotavljate), vnos kalcija in ostalih elementov v mleku.

Če otrok uživa pestro prehrano in različne maščobe (oljčno, sončnično olje, bučno olje, tudi mlečno maščobo v obliki masla-vsaka maščoba ima svoje prednosti ali vsebuje elemente, ki jih druga ne vsebuje) in ni predebel, potem naj uživa vsega po malem. Če pa je predebel, potem je potrebna srčnožilna preventiva že v otroškem obdobju, to ameriške študije v zadnjem času zelo poudarjajo (jasno, saj imajo >30% zelo debelih otrok in mladostnikov).

lp
Tanč